Do sedaj napol nezakonita in prikrita volilna propaganda se je prelevila v neposreden volilni boj za glasove volivcev. To, kar se je dogajalo zadnji dve leti, zlasti v zadnjih mesecih, in kar se že nakazuje s prvimi predvolilnimi nastopi, napoveduje trd, če ne brutalen, pogosto nekulturen in nepošten boj za volilne glasove. Stranke, ki bodo s svojimi listami (kandidati) nastopale na volitvah, bodo poskušale na vse načine, tudi s triki in lažmi, celo z nizkimi in nepoštenimi napadi na politične konkurente, prepričati volivce, da jim naklonijo svoj glas.

Zato: ne nasedajmo!

Oblast se oblikuje le z volitvami

Poštene volitve na vseh ravneh (državni in lokalni), ki omogočajo sestavo predstavniških organov (državnega zbora, občinskih svetov) v skladu z voljo ljudstva, so eden najpomembnejših dejavnikov demokratične ureditve. V demokratični (ustavni) ureditvi se oblast oblikuje le z volitvami. Zato dejstvo, da se oblast lahko zamenja le z volitvami, ni šibkost demokracije (kot nas prepričujejo nekateri novinarji in protestniki), temveč je moč demokracije. Nasprotje temu je državni udar.

Nihče nima »dedne« ali na kakšni drugi osnovi (revoluciji) pridobljene pravice vladati, ne da mu te pravice ne podeli ljudstvo na volitvah.

Nihče nima »dedne« ali na kakšni drugi osnovi (revoluciji) pridobljene pravice vladati, ne da mu te pravice ne podeli ljudstvo na volitvah. In ta podelitev ni »večna«, je začasna in mora biti pod nadzorom javnosti, pa tudi opozicije. Zato so redne volitve vsake štiri leta. Vsake štiri leta ima ljudstvo pravico in možnost oceniti vladajoče in jih tudi zamenjati. O zamenjavi strank na oblasti odločajo v ustavni demokraciji volivci in ne ulica.

Zato: se moramo udeležiti volitev! 

Pomen in vloga medijev

Eden ključnih pogojev učinkovitosti demokratičnega procesa je svoboden tisk. Kot je že davnega leta 1994 zapisalo ustavno sodišče: »Svoboden, od oblasti neodvisen tisk pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost, pogojuje njeno sposobnost nadzirati vse veje oblasti ter zagotavlja učinkovito delovanje politične opozicije vsakokratni oblasti. Svobodni tisk s svojim delovanjem omogoča uravnoteženo ravnanje politične oblasti v državi in nadzor državnih oblastnih struktur.« Ko govorimo o svobodnem in neodvisnem tisku (oziroma o vseh oblikah javnih medijev), imamo v mislih pošteno in uravnoteženo poročanje ter komentiranje, ki temelji na resničnih dejstvih, in ne »fake news« ali komentarje, ki ne temeljijo na resničnih in preverjenih dejstvih.

Ni vse resnica, kar je v medijih. In ni res, da so mediji uravnoteženi in nepristranski.

Ni namen tega prispevka analizirati kvalitete in uravnoteženosti javnih medijev. Želim le opozoriti na njihovo pomembnost in da imajo velik vpliv na vedenje in zavest[i] vsakega posameznika, konkretno volivca. Posamezen volivec bo namreč ocenjeval oblast, tudi opozicijo, glede na svoje vedenje, ki pa mu ga servirajo mediji.

Enako ali še bolj pomembno je, kako mediji omogočajo različnim strankam (in gibanjem), da predstavljajo svoje programe in stališča. Ni vse resnica, kar je v medijih. In ni res, da so mediji uravnoteženi in nepristranski. Največkrat so navijaški in propagandistični. Zato moramo biti zelo pozorni, iskati moramo resnico iz različnih virov in sami presojati. Pri tem nam je lahko v pomoč metoda: glej, presodi, deluj!

Glejmo!

Smo že globoko v volilni kampanji. Odprimo oči in glejmo! Stranke bodo predstavljale svoje programe, obljubljale vse mogoče in nemogoče. Ponujale bodo svoje kandidate, ki bodo, ko bodo zmagali na volitvah, delali izključno za dobro državljanov itd. Stranke, ki so sedaj na oblasti, bodo prikazovale svoje dosežke v kar najlepši luči, neuspehe pa zmanjševale, prikrivale in sprevračale. Stranke v opoziciji bodo seveda poskušale prikazati delo strank na oblasti kot (največjo) katastrofo. Stranke, ki se šele potegujejo za vstop v državni zbor, bodo poskušale sebe prikazati kot rešitelje, kot nekaj novega, svežega.

Skrbno poslušajmo in spremljajmo, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja.

Zato dobro glejmo. Skrbno poslušajmo in spremljajmo, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja. Posebnost za presojo iztekajočega mandata je dejstvo, da so prvo polovico mandata vladale stranke sedanje opozicije (t. i. stranke KUL), drugo polovico mandata pa stranke, ki ta mandat zaključujejo. Tako nam ne bo težko ugotoviti (se spomniti), kdaj in kako so vladale stranke KUL, kaj so uspele narediti in kdaj so vrgle puško v koruzo, ker so ugotovile, da nočejo ali ne zmorejo soočenja s težavami in izzivi, ki jih prinaša vladanje. Prav tako nam ne bo težko spomniti se, kdaj so stranke, ki zaključujejo mandat, prevzele vladanje, s čim so se soočale, kako so sodelovale in kaj vse jim je uspelo urediti. Lahko bomo torej primerjali učinkovitost in uspešnost enih in drugih.

Presodimo!

Ko si bomo vse stranke in njihove programe ter uspehe in neuspehe, nove in stare obraze, nove in stare obljube ogledali (pri tem se bomo morali pogosto znajti sami, kajti večina javnih medijev nam ne bo v prav veliko pomoč), presodimo.

Vprašajmo se: Kako uspešno so stranke KUL vladale prvo polovico tega mandata? Nočem vsiljevati svojega mnenja, toda mislim, da nimajo kaj pokazati. Predvsem so se prepirale, kdo je med njimi prvi, in v izredno težkem in kritičnem trenutku so, kot je dejal takratni predsednik vlade, vrgle puško v koruzo, odstopile od vladanja. In potem so v opoziciji samo kritizirali in nasprotovali vsemu, kar je nova koalicija predlagala, pa čeprav v svojo škodo in v škodo vseh državljanov. Samo za vzorec: nasprotovanje znižanju dohodnine (posledica: višje plače), nasprotovanje sprejemu zakona o dolgotrajni oskrbi, nasprotovanja nujnim investicijam v slovensko vojsko … In če pogledamo njihove volilne programe in obljube (uf, ko to pišem, jih še ni, a mislim, da jih ne bo težko oceniti, če jih bodo pokazali). Ne smemo pozabiti na »novi« obraz leve sredine. Ta je bil dolgo brez programa, a so ga vseeno vsi osrednji mediji razglašali za rešitelja. Kar zadeva »novih« obrazov, trdno upam, da ne bomo več nasedali temu triku. Bilo jih je že dovolj in vsaka šola je bila dražja, zadnja še posebej.

Te volitve so zelo pomembne za nadaljnji razvoj prave demokracije in za udejanjanje vseh temeljnih vrednot naše ustavne ureditve.

Prepričan sem, da ne bo težko presoditi dela trenutne vladajoče koalicije, ki je v težkih razmerah pandemije (epidemije) uspela ohraniti državo v dobrem stanju in ga celo izboljšati. Prepričan sem, da je bila uspešna in da vliva zaupanje za naprej.

Delim mišljenje s tistimi, ki pravijo, da so te volitve zelo zelo pomembne za nadaljnji razvoj prave demokracije in za udejanjanje vseh temeljnih vrednot naše ustavne ureditve. Strankam, ki polovici državljanov odrekajo pravico urejanja javnih zadev in jih označujejo za fašiste, ki jih je treba ne le onemogočiti, temveč tudi iztrebiti, ne bi smeli dajati svojih glasov. Kakšna država se nam sicer obeta? Zato si vzemimo čas in trezno ter pošteno presodimo (ocenimo) stranke, ki se nam ponujajo na volitvah. Presodimo njihove programe (besede) in zlasti njihova dejanja.

Delujmo!

In potem nam preostane samo še, da gremo na volitve. Delujmo! Toda volitev ne štejmo za boj (vojno), v katerem je treba nasprotnika premagati in uničiti kot sovražnika. Ne, volitve naj bodo tekma političnih (strankarskih) programov, kjer stranke tekmujejo pošteno in zmaga tisti, ki mu volivci namenijo največ glasov. Nasprotnik, politični konkurent ni sovražnik. Ne nazadnje: tudi med vladajočo koalicijo in opozicijo bi moralo biti sodelovanje, vsaj v temeljnih (vitalnih) zadevah celotne družbe. Politika je skrb in delovanje za skupno dobro. Ne dopušča izključevanja in preganjanja. Dokler ne bomo spoznali, da je za uspešen razvoj naše domovine nujno treba najti skupen jezik glede temeljnih vrednot, ki jih imamo sicer zapisane že v naši ustavi, bomo izgubljali energijo le za spore in bomo tavali kakor slepci ter mrzlično iskali od volitev do volitev »nove obraze«. Seveda ima vsak pravico glasovati, kot se mu zdi najbolj prav. Toda zavedati se moramo, da bomo po volitvah imeli oblast, kakršno bomo izvolili. 

Zato: nikar ne nasedajmo lažem![ii]

Prispevek je bil najprej objavljen v marčni številki Slovenskega časa – za tokratno objavo je redakcijsko prirejen na datum začetka uradne volilne kampanje. 

[i] Izposojeno in prirejeno po R. Drecher: Ne živite od laži, Družina, Ljubljana 2021.

[ii] Prav tam.