V mislih se mi izrisuje čudovita podoba Jezusa učitelja in ob njem sedečih učencev, ki vsrkavajo učiteljeve modrosti. Kar vdihavam vzdušje domačnosti, prijetnosti, predvsem pa silne preprostosti, pa čeprav gre za Učitelja vseh časov. Nostalgična podoba, ki se, vsaj tako se mi zdi, prikrade nekje iz otroštva, v meni prebudi željo. Tudi jaz bi bila rada ena od učenk, stisnjena k nogam tega prijaznega Učitelja. Pa saj to lahko tudi sem, me spreleti, še več, to naj bi v resnici tudi bila!

Pravzaprav me je ta čudoviti Učitelj do sedaj že marsikaj naučil.

To, da sveta, pa čeprav samo mojega lastnega, ne morem kreirati zgolj sama. Dalje, da ni podkupljive vrste, tako kot smo radi ljudje, zato ne deluje po sistemu daj-dam, kakor ti meni, jaz tebi. Da mu to lahko celo zameriš, se svobodno od Njega umakneš, a izgubiš sam, in to ogromno, lahko celo usodno.

Je prvi, ki je že davno zavrnil permisivno vzgojo, ki samo ujčka in boža ter vzgaja po principu, da bo lepo i...