Anica in Blaž Rezar, Teharje

Ob sinovi odločitvi, da odhaja v bogoslovje, je njegova teta redovnica dejala, da je to velika milost za družino, vendar bo potrebno še veliko molitve. To se nas je dotaknilo in odločili smo se, da bomo po tem namenu vsak večer molili desetko rožnega venca. Minevala so leta in ko se je Janko kot novomašnik poslovil od doma, sva mu podarila rožni venček in mu obljubila, da nas bo molitev desetke povezovala tudi v času, ko bo kot duhovnik opravljal svoje poslanstvo. V srce so se nama vtisnile besede dobrega, sedaj že pokojnega duhovnika: »Vem, da sta zanj molila že sedaj, odslej bo pa treba še bolj, da bo vztrajal na svoji poti.« Obljubo skušava izpolnjevati, redno ga priporočava v Božje in Marijino varstvo. Ob raznih preizkušnjah ga rada poprosiva, da se določenega namena spomni tudi pri oltarju. Verjameva v moč molitve, da je njegov poklic izmoljen, saj so zanj molili in darovali svoje trpljenje pokojni stari starši, stric jezuit in teta s. M...