Navzoče na akademiji je nagovoril predsednik SAZU akad. Peter Štih, sledilo pa je predavanje Nobelovega nagrajenca in dopisnega člana SAZU francoskega kemika Jeanna-Maria Pierra Lehna z naslovom Korak za korakom proti življenju – s kemijo!

Ob tej priložnosti sta, kot beremo na spletni strani SAZU, izšli slovensko-angleška brošura o Akademiji, za katero je besedilo prispeval akad. Milček Komelj in jo je oblikoval prof. Ranko Novak ter monografija Ljubljanski Lontovž, v kateri Neža Lukančič razkriva zanimivo zgodovino stavbe, kjer danes domuje SAZU.

Dr. Željko Oset je bralcem Družine znan zlasti kot pisec prispevkov o zgodovini slovenskih akademskih in poslovnih ustanov ter posameznikov iz teh krogov za mesečno prilogo Slovenski čas.

Na akademiji se je SAZU s posebnimi listinami za sodelovanje zahvalila ustanovam in posameznikom, s katerimi tesno sodeluje, in sicer Narodni galeriji, tovarni zdravil Krka, Mestni občini Ljubljana in zgodovinarju Željku Osetu. Opozoriti želimo zlasti na slednjega nagrajenca.

Dr. Željko Oset je namreč bralcem Družine znan zlasti kot pisec prispevkov o zgodovini slovenskih akademskih in poslovnih ustanov ter posameznikov iz teh krogov za mesečno prilogo Slovenski čas. Za zadnjo številko je denimo napisal kolumno, v kateri spomni na simboliko čebel pri delovanje slovenskih akademij skozi zgodovino; njegova sklepna ugotovitev (lahko jo beremo tudi kot odziv na razvpiti govor filozofa Slavoja Žižka na knjižnem sejmu v Frankfurtu, v katerem je čebeljo simboliko, s katero je Slovenija nastopila na sejmu, umestil v totalitarni kontekst) se glasi: »Čebele so (bile) torej v slovenskem (akademskem) okolju simbol pridnosti, povezanosti, sloge in vključenosti v širši (mednarodni) kulturni prostor.«

Dr. Željko Oset s priznanjem SAZU. FOTO: Tatjana Splichal

Prav te lastnosti pa odlikujejo tudi dr. Želja Oseta, kar mu v utemeljitvi nagradne listine priznava tudi SAZU, torej ustanova, ki ji je posvetil pomemben del svojega raziskovalnega opusa. V tej utemeljitvi med drugim beremo:

»Zgodovinar Željko Oset je avtor dveh knjig (I., II.) o zgodovini Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v katerih je obravnaval čas od vzpostavitve Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko so se začela prizadevanja za ustanovitev Akademije, pa do slovenske osamosvojite, ko je demokratizacija slovenske družbe zaznamovala tudi SAZU. Osetovo delo, ki je izšlo ob 75-letnici SAZU, je najcelovitejši in zato temeljni pregled zgodovine najvišje slovenske znanstvene in umetnostne institucije. Z raziskavami akademijske preteklosti, kjer je svojo pozornost namenjal tudi znanstvenim karieram, usodam in sploh življenju številnih članov SAZU, nadaljuje še danes. Tako bo v okviru akademijskih publikacij kmalu izšla korespondenca matematika Josipa Plemlja, ki je bil eden od ustanovnih članov SAZU in čigar 150. obletnico rojstva praznujemo letos, z njegovim nemškim kolegom Georgom Fabrom. Željko Oset je tudi avtor pregledne razstave o zgodovini SAZU, ki je bila na ogled ob njeni 75-letnici.«

Osetovo delo, ki je izšlo ob 75-letnici SAZU, je najcelovitejši in zato temeljni pregled zgodovine najvišje slovenske znanstvene in umetnostne institucije.

Priznanje, ki ga je dr. Osetu za njegove raziskave zgodovine SAZU podelila najvišja slovenska akademska ustanova, je tudi svojevrstno sporočilo tistim političnim krogom, ki so poskrbeli za odstranitev prodornega zgodovinarja mlajše generacije (morda tudi zato, ker se ukvarja z udbovsko preteklostjo?) s položaja direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve.