Sveti oče je v Trst prispel danes zjutraj, v kongresnem centru so ga po poročanju italijanskih medijev delegati, predstavniki italijanske Cerkve in lokalnih oblasti pričakali s stoječimi ovacijami in bučnim aplavzom. V nagovoru je Frančišek poudaril, da v današnjem svetu demokracija ni dobrega zdravja: »To nas zanima in skrbi, saj je na kocki dobro človeka in nič človeškega nam ne more biti tuje.«

Kriza demokracije kot ranjeno srce

Sveti oče je krizo demokracije označil za »ranjeno srce«, v katerem je lahko korupcije in družbene izključenosti v izobilju, oblast pa postane nezmožna služiti svojim volivcem. Po njegovem zahteva demokracija ustvarjanje pogojev, da se vsi izrazijo in sodelujejo. Demokratično udeležbo je treba vcepiti že v mladosti, da državljani prevzamejo kritičen čut glede ideoloških in populističnih skušnjav.

Maša na osrednjem tržaškem trgu je bila vrhunec 50. Socialnega tedna katoličanov v Italiji. FOTO: Vatican Media

Brezbrižnost je rak demokracije

Papež je kristjane pozval k spodbujanju plodovitega dialoga med vero in družbo ob ohranjanju človekovega dostojanstva. »Načeli solidarnosti in subsidiarnosti pomagata graditi vezi demokracije, saj spodbujata sodelovanje in premagujeta brezbrižnost, ki je rak demokracije,« je zbranim delegatom položil na srce Frančišek in dodal, da bratstvo poskrbi za razcvet družbenih odnosov.

Brez umika v obrobno ali zasebno vero

Katoličani, je nadaljeval, morajo stremeti dlje od hitrih rešitev za težave demokracije in se nikdar ne umakniti v obrobno ali zasebno vero: »Ne potrebujemo veliko, da bi bili slišani. Zlasti moramo imeti pogum, da v javnih razpravah podajamo predloge v imenu pravičnosti in miru. /…/ Naučimo se bolje hoditi skupaj kot Božji otroci, da bomo kvas sodelovanja med ljudstvom, ki mu pripadamo.«

Zgodnejši začetek maše

V kongresnem centru se je papež srečal še s predstavniki vseh veroizpovedi v Trstu, z invalidi in skupino beguncev (tudi iz Gaze) ter z delegacijo tržaške univerze, ki praznuje 100. obletnico obstoja. Vrhunec dneva je bila maša na osrednjem tržaškem trgu, ki pa se ni začela ob 10.30, kot je bilo predvideno, temveč več kot četrt ure prej. Udeležila se je je tudi večina slovenskih škofov.

Le 8000 stolov

Drugih vernikov iz Slovenije ni bilo, saj je bilo število sedišč omejeno (8000 stolov), je pa bilo med mašo slišati slovenski jezik, v katerem so prebrali drugo berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom in eno od prošenj (»Tolaži preizkušane, da jim bo velika noč vir moči in tolažbe ter da bodo dan za dnem prepoznavali tvojo bližino in tvoje prijateljstvo«), tudi nekaj slovenskih pesmi je bilo.

Danes potrebujemo »spotiko vere«

Papež, ki sta ga med drugim spremljala predsednik Italijanske škofovske konference, kardinal Matteo Maria Zuppi, in tržaški nadškof Enrico Trevisi, je v pridigi poudaril, da danes potrebujemo »spotiko vere«; ne rabimo vase zaprte religioznosti, ki dviga pogled do neba, ne da bi jo skrbelo dogajanje na zemlji, in obhaja bogoslužja v templju in pri tem pozablja na prah, ki ga raznaša po naših cestah.

Zbor je v slovenščini zapel pesmi Sprejmi, Bog, daritev to in K Tebi, Jezus ljubeznivi. FOTO: zajem zaslona/TV Slovenija

Vera, ki prebuja vest iz dremavosti

»Nasprotno: potrebujemo spotiko vere, ki je ukoreninjena v Bogu, ki je postal človek, in je zato človeška vera, vera iz mesa. Ki vstopa v zgodovino, ki poboža življenja ljudi, ki ozdravlja strta srca, ki postaja kvas upanja in kal novega sveta. To je vera, ki prebuja vest iz dremavosti, ki položi prst v številne rane družbe, ki se sprašuje o prihodnosti človeka in zgodovine,« je podčrtal Frančišek.

Premagovanje povprečnosti in naveličanosti srca

To je nemirna vera, ki gre iz srca navzven, je nadaljeval papež. To je nemirna vera, ki nam pomaga premagovati povprečnost in naveličanost srca, ki postaja trn v mesu družbe, ki je često postala brezčutna in omamljena od porabništva. »Porabništvo je velika rana, od katere se razboli srce in zaradi katere človek gleda zgolj še nase,« je še dejal papež Frančišek.

Ne spotikajmo se nad Jezusom

Po njegovem potrebujemo zlasti vero, ki pometa s preračunljivostjo človeške sebičnosti, ki razgalja zlo, ki s prstom pokaže na krivico, ki vznemirja spletke tistih, ki se v senci oblasti poigravajo s kožo slabotnih. »Ne spotikajmo se nad Jezusom – zgražajmo se raje nad okoliščinami, ki pačijo, ranijo in morijo življenje,« je pridigo zaključil Frančišek in z besedo Naprej! spodbudil tržaško Cerkev.

Trevisi: Bog govori in razume vse jezike

»Bog govori in razume vse jezike, ne samo italijanščine in slovenščine. Mi smo tisti, ki se moramo naučiti jezika Božje ljubezni, ki je Jezus Kristus. Smo družina Boga, smo mesto, ki je bilo zgrajeno s prispevkom številnih kultur in ljudstev, a tudi z veliko trpljenja in nasilja. Želimo sprejeti izziv, da postanemo laboratorij miru in dialoga,« je v nagovoru izpostavil tržaški škof Trevisi.

Zgled blaženih iz treh sosednjih držav

Pri tem je izpostavil zgled treh blaženih iz treh sosednjih držav: Italijana Francesca Bonifacia, Hrvata Miroslava Bulešića in Slovenca Lojzeta Grozdeta. Drugo berilo je po poročanju Primorskega dnevnika v slovenščini prebrala Tamara Stanese, pri darovanju je zbor zapel slovensko pesem Sprejmi, Bog, daritev to Alojzija Mava, med obhajilom pa še K Tebi, Jezus ljubeznivi Andreja Vavkna.