Bena Briški, ustvarjalka sodobne krščanske glasbe

Skrivnost veselja je zame ravno to – skrivnost. Veselja ne morem doseči načrtno, z lastnimi močmi, ampak me najde, ko ga ne pričakujem. Je neulovljivo in velikokrat ga spremlja hvaležnost, navdušenje ob tem, kar je že, včasih pa je v njem tudi primes žalosti in hrepenenja po tem, kar še ni, a zaupam, da nekoč bo. Najde me v trenutkih, ko ga najbolj potrebujem, da zmorem narediti naslednjih nekaj korakov, ki vodijo po poti, ki jo kaže Gospod. Lahko je to nepričakovan dar v času, ko sem v veliki gmotni stiski, jutranje srečanje s sodelavko na parkirišču, ki je ta dan nisem pričakovala v službi, igriv nasmeh najmlajšega nečaka ali pa nežen dotik Božje bližine, ki moje srce spomni na to, da nisem sama, ampak je On vedno ob meni, tudi ko tega ne čutim. Tako doživljam adventni čas, ki nas vodi v praznovanje tega, kar se je že zgodilo, in spominja na pričakovanje tega, kar se nekoč bo. V skelečem hrepenenju, pomešanem z veseljem, čakam na srečanje z Gospodom, ki ne bo imelo konca.

br. Stane Bešter, kapucin

Skrivnost veselja je v tem, da vem za smisel življenja, da vem, za kaj živim in tudi za koga živim. Velika milost je, da človek najde svoj pravi poklic, za katerega je »ustvarjen« in mu leži. Še bolj, da najde človeka, življenjskega sopotnika in ustanovita družino, za katero živita. In končno, verni ljudje živimo za Boga in za Božje kraljestvo, še posebej duhovniki, redovnice in redovniki, misijonarke in misijonarji … To osrečuje in razveseljuje. Izvir veselja je v Bogu in v vsem, kar je povezano z njim. Veliko mi pomeni, kar je izpovedal apostol Pavel: »Znam biti reven in znam biti v obilju. Na vse mogoče sem se navadil: biti sit in biti lačen, biti v obilju in biti v pomanjkanju. Vse premorem v Njem, ki mi daje moč« (Flp 4,10-13). Veselje bi mi kradla sebičnost. Vendar kot vsak človek tudi jaz včasih doživljam neko praznino, suhoto, otožnost, iz različnih razlogov smo večkrat nesrečni, človek pač niha. Toliko bolj pa izkušam veselje in srečo, ko se potrudim in z napori izpolnim neko nalogo, sprejmem izziv in vztrajam do konca. Kakor planinec, ki osvoji vrh, vsi napori so poplačani, v srcu je zadovoljstvo, veselje in sreča. Kakor mati, ki je porodila otroka, pozabi na vse bolečine … Velikokrat nas osrečijo in razveselijo naši bližnji. Veselje je dar.

Meta Halas, žena in mama, sodelavka Družine in Življenja

Izvir veselja vidim v ustvarjalnosti. Bog mi je dal domišljijo in želi, da jo uporabim. Veselje ne pride samo od sebe. Moram ga načrtovati. Veselja ni brez truda, je pa lahko trud in delo hitro brez veselja. Če si ustvarjalen in igriv, delaš vse z veseljem, ali pa se veseliš rezultata, ker ga že pričakuješ. To velja tako za opravila, še bolj pa za odnose. Če nečesa ne delam z veseljem, se tega lotevam na napačen način. To je signal, naj vklopim ustvarjalnost. Ko me recimo zasuje plaz opravil, se lahko smilim sama sebi in delam s slabo voljo. Ali pa si na glas prižgem dobro glasbo in uživam med čiščenjem kopalnice. Veselje mi lahko hitro ukradejo nerealna pričakovanja, recimo glede opravil pred božičnimi prazniki. Zato želim zavestno ustvarjati trenutke, ki me veselijo. Peka piškotov, družabna igra po kosilu, družinski kakav in molitev ob svečah venčka, pravljica za lahko noč, tedenski zmenek z možem (tudi če je to le »pocukran« film na kavču) … Skratka mir in bližina. To je zame advent.

Tone Planinšek, voditelj Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov

Sem invalid, človek s posebnim poslanstvom. Izvir mojega veselja je v veri. Vesel sem, da sem kristjan. Vesel, da so mi starši posredovali vero in da sem jo ohranil. Jezus je na sebi pokazal, da je trpljenje najvišja oblika ljubezni. Ko pride bolečina, jo darujem Jezusu. Večkrat se mi zgodi, da potem bolečina popusti in me obide neko posebno veselje, nek blažen občutek. Večkrat si ponavljam misel – Jezus, vate zaupam! Posebno veselje je biti koristen za sočloveka. 25 let sem pripravljal in vodil mesečne oddaje Vstani in hodi na Radiu Ognjišče. Več desetletij sem sodeloval pri reviji Prijatelj. Aktiven sem tudi v Krščanskem bratstvu bolnikov invalidov … Advent je zame poseben čas veselja. V kapelici ob hiši postavim jaslice. Okraševanje in postavitev traja več dni. Jaslice sem začel izdelovati kar sam, ker v prejšnjem sistemu ni bilo moč kupiti malo večjih jaslic. Tako sem zašel med jasličarje. Nekajkrat sem jih z veseljem pokazal tudi na razstavah. Advent je čas veselja, saj se je po božiču spremenila zgodovina človeštva, ko se je rodil Odrešenik.

Anketa je bila sprva objavljena v tedniku Družina (50/2021).