Čez osem dni je Gospod obiskal svoje učence. Tomažu je rekel: »Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren.« Tedaj je Tomaž izpovedal vero z vzklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« O sv. Tomažu smo se ob današnjem godu pogovarjali z duhovnikom Tomažem Šojcem, upraviteljem župnij Brestanica, Senovo in Koprivnica.

V čem vidite največjo podobnost s svetnikom, po katerem nosite ime? Kako vam je svetnik, po katerem nosite ime, v zgled?

Ob svetem apostolu Tomažu lahko prav vsak, še posebej pa mi, ki nosimo njegovo ime, začutimo, kako smo mu lahko podobni. Ljudje smo bitja, ki si želimo stvari ne le zaznati prek besed, povedanega in zapisanega, ampak predvsem iz čutnega. Pogosto si rečemo: »To me pa res zanima, to pa moram videti (če je seveda res)- Ko vidim- pa verjamem!« 

Kako izgleda na dan vašega godu?

To je vedno čas počitnic in dopustov, tako velikega navala v župnišče ni. Ker pa vem, da veliko ljudi misli name na ta praznik, pa se vseh spomnim pri sveti maši v čast sv. apostolu, po kateri bomo tudi letos z navzočimi  nazdravili in se še po-mašno zaustavili.

Sv. Tomaž je bil eden izmed apostolov, ki drugim apostolom ni verjel, ko so mu pripovedovali o srečanju z Vstalim Gospodom. Rekel je, da bo verjel v Jezusovo vstajenje, samo če se bo lahko dotaknil njegovih ran. Kaj se lahko naučimo iz Tomaževega dvoma in zahtevi po dokazih v veri v kontekstu sodobnega iskanja vere?

Kot že nakazano, ni le sodobni človek, ampak radoveden in dvomljiv človek. Kaj pa je pravzaprav prava vera, pa se lahko učimo od sv. Tomaža. Sam se večkrat ustavim ob pomisleku, kaj bom naredil, če se mi, ko dvomim in tuhtam o resnicah vere, zgodi kot apostolom in Tomažu - Jezus na vratih. Kam bi se takrat pogreznil?

Človeku, ki noče verjeti na besedo, ampak se hoče o vsem prepričati na lastne oči, pravimo »neverni Tomaž«.

Kako se lahko Tomaževa vloga kot zavetnika arhitektov, gradbenikov, mizarjev in tesarjev prenese v sodobni čas in vpliva na razvoj arhitekture ter gradbeništva?

Vsi ti omenjeni poklici, katerih zavetnik je sveti Tomaž, so poklici, v katerih moraš biti vedno radoveden, odkrivati novosti, nove sloge in izdelke, a kljub temu ne pozabiti na temelje in osnove, ki jih vsak poklic ima. In še preden izdelek, zgradba nastane, verjeti in ne dvomiti v uspeh.

Imate tudi vi kdaj kakšne dvome, kot jih je imel sv. Tomaž?

Če bi rekel, da jih nimam, bi se zlagal. In še dobro, da imam takšnega zavetnika, na katerega se lahko vedno naslonim in rečem: še Sveti apostol je dvomil, pa živel z Jezusom in v njegovem času, kako to, da jaz ne bi smel biti v kakšnem dvomu.

Pri nas je sv. Tomažu posvečenih 34 cerkva (8 župnijskih, 26 podružničnih). Kaj sporoča dejstvo, da je sv. Tomaž tako pogosto izbran za zavetnika številnih cerkva?

To števili niti ni veliko. Z ozirom na Marijo, kateri je posvečeno prek 300 cerkev, je moj zavetnik bolj v ozadju. Kjer koli pa so mu posvetili svetišče, so se, pa se lahko gotovo še danes ljudje zavedajo, da smo vedno potrebni zavetnika, ki nas iz dvomov, vprašanj, tuhtanj in ugibanj vabi k izpovedi in priznanju naše vere ob besedi: »Moj Gospod in moj Bog!«

Kako bi se sv. Tomaž po vašem mnenju soočal s sodobnimi vprašanji o smislu življenja, duhovnosti in iskanju notranjega miru? 

Po mojem mnenju nas ne bi karal, če kdaj v kaj podvomimo in se sprašujemo. Res je prava umetnost verjeti, kar nisi videl, čutil in kar ne moreš zgrabiti. Ko iščemo notranji mir v luči vere, bi prav gotovo dejal: »Jaz sem bil med prvimi, ki hočejo imeti črno na belem in jasnost v oblačnih in meglenih dneh sodobnega časa.«