»Danes smo tu, kot meščani, kot prebivalci glavnega mesta, da molimo za svoje mesto, da se priporočamo sv. Juriju,« je zbrane nagovoril p. Silvo Šinkovec: »God svetnika pomeni dan odprtih vrat. K svetnikom se obračamo lahko vsak dan, na njegov god pa so vrata na stežaj odprta. Vabi nas, da se pomudimo pri njem, da ga poprosimo. Za osebne in skupne stvari.« Da je vsak na grajski grič prinesel svojo prošnjo, svoje osebne namene, je dejal p. Silvo: »Vsak od nas pa moli tudi za naše skupne stvari, za stvari mesta in države. Dragoceno je, da na grajskem griču izgovarjamo svete besede in kličemo svetost na mesto in domovino.«

Sveti Jurij je bil srčen in pogumen

V nadaljevanju je p. Silvo opisal življenje svetega Jurija. »Bil je sin bogate krščanske družine. Po smrti staršev je šel v vojaško službo in hitro napredoval. Služboval je v Palestini. Neko mesto je rešil pred groznim zmajem. Ko je prišlo preganjanje kristjanov, se je prostovoljno javil, da je kristjan in trpel mučeništvo. To odraža njegov pogum in vero.« Kot vojak je imel velik pogum. Vsak vojak v svojem bistvu službe zre v možnost smrti. Ne more biti vojak, če ga je strah smrti. Človek, ki se boji smrti je zelo krhek. Kdor se smrti ne boji, je mnogo bolj pogumen, odločen, miren. Sv. Jurij je bil srčen in pogumen človek. Zgled je tudi za nas, da bi bili danes v tem mestu srčni in pogumni. Pa ne za karkoli.«

Svete maše se je udeležil tudi Jože Strgar, ki je leta 1991, v času županovanja Ljubljani, uvedel svete maše na Ljubljanskem gradu ob prazniku sv. Jurija. FOTO: Ksenja Hočevar 

Preizkušnja človeka polomi ali okrepi

Čas covida nas je vse soočil z vprašanjem smrti, je dejal p. Silvo in povedal, da se sam v hiši Ljubhospica vsak dan srečuje s smrtjo, pogosto se je srečeval tui z medicinskimi sestrami iz covid odelkov in se dnevno soočajo s smrtjo bolnikov in možnostjo vsakdanje okužbe. »Postale so še bolj srčne. Njihov pogum in njihova vera me je vedno prevzela.« Povedal je tudi zgodbe o čudežnih ozdravljenjih: »Ob soočenju s smrtjo se človek lahko še bolj odpre božji roki. Bolj ko se prepusti, bolj čuti Njegovo bližino in moč, Njegovo usmiljenje in ljubezen. In sluti novi Jeruzalem.« To vidimo, je dejal p. Silvo, tudi v vojni v Ukrajini, ki pritiska in ves svet je v strahu in krču. Toda, mnogi Ukrajinci, se zdi, da so ravno v času soočanja s okrutnim trpljenjem in smrtjo zrasli. Lušči se bistvo življenja. Postali so pogumni in srčni. Preizkušnja človeka polomi ali okrepi.«

Mesto Ljubljana je lačno in žejno vesele novice

»Kot je bil sv. Jurij, postanimo tudi mi srčni,« je povabil p. Silvo Šinkovec: »Postanimo mojstri prepoznavanja delovanja Božje ljubezni v našem mestu, v svojem življenju in v življenju naših sosedov, sodelavcev, političnih sopotnikov. Ko bomo pozorni vsak dan na božje delo v našem mestu, bo mesto postalo drugačno. Bolj ga bomo imeli radi. Ponosni bomo naj. Pa ne zaradi hiš, palač, izložb, dogodkov, ... Ampak zaradi ljudi, iskrene naklonjenosti, dobrote, pozornosti in ljubezni, preko katerih bomo prepoznavali božjo bližino, Njegovo nežno roko.« 

K svetnikom se obračamo lahko vsak dan, na njegov god pa so vrata na stežaj odprta. FOTO: Ksenja Hočevar 

V velikonočni osmini si skupaj s sv. Jurijem, želimo, je dejal p. Šinkovec, »da bi v našem mestu, v nas kristjanih odšla nevera in trdosrčnost.« Mesto je po njegovih besedah lačno in žejno vesele novice o vstajenju: »Vesele novice o moči vere, o moči molitve. Kako lepo je bilo poslušati gospoda, ki se je po nekaj mesecih kome zaradi covida zbudil in sedaj hodi. Poln veselja in hvaležnosti. In hodi, ker je nekdo zanj molil, daroval svete maše, redno blagoslavljal. Ta mož, iz našega mesta, je pred kratkim rekel: Odprite mi vrata cerkve, da vstopim in hvalim Gospoda.« 

Pri maši je prepeval župnijski zbor župnije sv. Jakoba, udeležili pa so se jo tudi malteški vitezi in vitezi sv. Jurija.

Več utrinkov današnjega praznika si oglejte v fotogaleriji Ksenje Hočevar. 

1/9