Kakšne trende v slovenskih samostanih nakazuje število novink in novincev?
Kakšne trende v slovenskih samostanih nakazuje število novink in novincev?
Blagoslov sveč in dan posvečenega življenja
Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju nas spominja na srečanje svete družine s starčkom Simeonom in prerokinjo Ano v jeruzalemskem templju. Simeon Jezusa v svojem hvalospevu imenuje »luč v razsvetljenje poganov«, zato na ta dan k blagoslovu prinašamo sveče.
Obhajamo dan posvečenega življenja z geslom »Kajti On je naš mir« (Ef 2,14a).
Poleg tega pa na današnji dan obhajamo že 28. dan posvečenega življenja, ki letos poteka pod geslom »Kajti On je naš mir« (Ef 2,14a). Redovniki in redovnice se bodo k praznovanju zbrali v vseh šestih slovenskih škofijah.
Je več redovnikov ali redovnic?
Koliko redovnikov in redovnic pravzaprav živi in deluje med nami? S prošnjo za podatke smo se obrnili na KORUS – Konferenco redovnih ustanov Slovenije. Njihovi podatki z dne 15. decembra 2023, kamor so všteti redovniki in redovnice, ki so že izrekli večne zaobljube in delujejo v Sloveniji, kažejo, da je posvečenih oseb 642.
V 13 moških redovih deluje 269 redovnikov. Največ je salezijancev (69), najmanj pa klaretincev. Na uradnem seznamu sta navedena dva, toda odkar je oktobra lani umrl njegov sobrat p. Stane Sikošek, je edini v Sloveniji živeči klaretinec p. Branko Cestnik.
V 16 ženskih redovih pa deluje 373 redovnic. Največ je hčera krščanske ljubezni – usmiljenk (67), najmanj članic pa imajo sestre križniškega reda (tri) in mala Frančiškova družina (tri).
Redovniki jubilanti
Po podatkih informativnega lista Konference redovnih ustanov Slovenije Redovna občestva je v letu 2023 12 redovnikov in redovnic obhajalo srebrni jubilej (25 let posvečenega življenja), 15 zlatega (50 let posvečenega življenja), 17 bisernega (60 let posvečenega življenja), pet diamantnega (65 let posvečenega življenja), štirje 70 let posvečenega življenja, 11 pa nad 70 let posvečenega življenja. Najvišje na seznamu je po nedavni smrti frančiškana p. Polikarpa Broliha jezuit p. Jože Kokalj, čigar posvečeno življenje traja že dobrih 78 let.
Letos naj bi jih srebrni jubilej obhajalo sedem, zlati jubilej 13, biserni 26, diamantni devet, 70 let posvečenega življenja štirje, nad 70 let posvečenega življenja pa 13 redovnikov in redovnic.
Na eni strani smrti, na drugi mladi obrazi
Kot nam je pojasnila tajnica KORUS-a s. Hermina Nemšak, se statistika umrlih zbira s 1. septembrom, zato so trenutno na voljo podatki za obdobje od septembra 2022 do septembra 2023. V tem času je umrlo šest redovnikov (dva v tujini) in trinajst redovnic. Podatkov o številu posvečenih oseb, ki so zapustile redovno življenje, nimajo.
S KORUS-a so nam posredovali tudi sveže podatke o številu prednovincev, novincev in ponovincev v slovenskih redovnih ustanovah, zbrane 20. januarja letos. Teh je skupno 57, od tega devet v tujini. Pridružili so se 15 različnim redovnim ustanovam, kar pomeni, da skoraj polovica redov v Sloveniji ne beleži novih poklicev.
14 (od tega pet v tujini) prednovincev in prednovink se veselijo v osmih redovih, štirih moških in štirih ženskih. Največ (pet) prednovink je v družbi hčera Marije Pomočnice. 12 (od tega ena v tujini) novincev in novink je v osmih redovih, treh moških in petih ženskih. Ponovincev in ponovink pa je 31 (od tega tri v tujini), in sicer v 13 različnih redovih, sedmih moških in šestih ženskih. Skoraj tretjina (deset) jih pripada družbi Don Boskovih salezijancev.
Številke se vračajo k »predkoronskim«
V primerjavi s prejšnjimi leti število prednovincev rahlo narašča. Leta 2019 jih je bilo osem, »koronskega« leta 2020 le dva, leto kasneje 10 in lani 15. Število novincev se je z letošnjim letom vrnilo na »predkoronsko« raven (tudi leta 2019 jih je bilo 12, v naslednjih treh letih pa osem, štirje in šest). Tudi pri ponovincih je trend podoben: letošnjih 31 je po »koronskem« upadu že skoraj enako številu iz leta 2019, ko jih je bilo 33.
V štetje pravzaprav niso vključeni vsi
Opozoriti pa velja, da predstavljene številke ne zajemajo vseh posvečenih oseb v Sloveniji. Nekateri namreč ne spadajo pod okrilje KORUS-a, predvsem tisti, ki posvečeno življenje živijo v drugačnih oblikah, kot so redovne skupnosti. Denimo, na KORUS-ovem seznamu ni reda devic, katerega članice se imenujejo »Bogu posvečene device« in živijo same, s svojo primarno družino ali kako drugače. Tudi v različnih skupnostih, kot je Skupnost Emanuel, se nekateri imenujejo »posvečeni bratje in sestre«, a niso redovniki, ki bi živeli v redovni skupnosti. Kljub obljubi celibata formalno ostanejo laiki. Podatki o skupnem številu takih posvečenih oseb se ne zbirajo.
Zavedamo se, da je manj otrok, hkrati pa tudi več možnosti – živeti nove oblike posvečenega življenja in služiti ljudem tudi v svetu. (s. Hermina Nemšak)
Kljub vsemu je trend jasen: vsako leto lahko naštejemo več smrti kot novih zaobljub. Kako na to gledajo na KORUS-u? »Konferenca redovnih ustanov sledi tej realnosti, skupaj iščemo, kako odgovoriti na te izzive, vendar se zavedamo, da je manj otrok, hkrati pa tudi več možnosti – tudi v Cerkvi – živeti nove oblike posvečenega življenja in služiti ljudem tudi v svetu,« pravi tajnica KORUS-a s. Hermina Nemšak.
Kako nagovarjati mlade?
Kot kažejo zbrani podatki, je v redovih, kjer je več redovnikov oz. redovnic, večinoma več tudi novih poklicev. Jih zato na KORUS-u skrbi za redove, ki imajo v Sloveniji zelo malo predstavnikov (in nič novincev)? »Gotovo je ena izmed pomembnih nalog odkriti, kako nagovoriti mlade, predvsem biti z njimi in jim s svojim življenjem pokazati bogastvo in vrednote redovnega življenja. To v današnjem svetu ni enostavno,« razmišlja s. Hermina Nemšak.
In kaj KORUS počne, da bi povečali prepoznavnost redovnih skupnosti med mladimi? »Pri Konferenci redovnih ustanov je komisija, ki pripravlja srečanja med mladimi, ki so stopili na pot razločevanja. Pripravlja tudi srečanja za ponovince in ponovinke,« našteva tajnica. »Z mladimi se srečujemo na Stični mladih. Tudi za kakšne duhovne vaje se poveže več redovnih ustanov. Začeli smo se povezovati na raznih srečanjih in tudi na vzgojnem področju z bogoslovci in propedevtiki.«
Skupni izzivi silijo k povezovanju
Nadaljuje, da se sicer v vseh redovih srečujejo s podobnimi izzivi: »Način skupnega življenja je treba medgeneracijsko uskladiti. Potrebe starejših in mlajših so različne. Še bolj je treba prisluhniti potrebam časa in mladim pomagati odkriti smisel življenja, tudi redovnega. Mislim, da nekatere redove res skrbijo številke, drugi iščejo, kako oblikovati skupnosti, da bodo odprte za drugačen pogled mladih. Predvsem pa je potrebno medsebojno povezovanje glede apostolata – čeprav so karizme različne – in tudi skrbi za starejše brate in sestre.«
»On je naš mir«
Sredi izzivov in mnogih neznank, ki se odpirajo ob pogledu na prihodnost, danes redovnike in redovnice k bistvu vodi geslo 28. dne posvečenega življenja »Kajti On je naš mir« (Ef 2,14a). Izbrano je bilo kot korak na poti priprave »na Jubilej posvečenega življenja, ki bo potekal 8. in 9. oktobra 2025 v Rimu,« pojasnjuje s. Hermina Nemšak. »V želji, da bi se odzvali na papeževo pobudo in praznovanje svetega leta 2025 pod geslom 'Romarji upanja', kjer nas vabi, da leto 2024 postane 'simfonija molitve', je dikasterij oblikoval predloga za osebe posvečenega življenja, ki besedo upanje združuje z besedo mir.« Naslov jubileja posvečenega življenja je tako »Romarji upanja na poti k miru«.
Naslov jubileja posvečenega življenja je »Romarji upanja na poti k miru«.
Prepričana je, »da je Kristus naš mir, prinaša mir v naša srca, v skupnosti in tudi v svet. Molitev je tista, ki nas bo tesneje povezala z Kristusom, On nam bo podaril svoj mir, s katerim bomo privlačni za mlade in hkrati še z večjim veseljem prisluhnili potrebam tistih, ki jih v življenju srečujemo.«