Ob 8. marcu: »Še bolj bom delala«
Ob 8. marcu: »Še bolj bom delala«
Za 8. marec vsako leto poslušamo in beremo, kako so v naši državi plače žensk nižje kot plače moških. Statistika pravi, da je v Sloveniji povprečna plača ženske 3,2 % nižja kot povprečna plača moškega. Ta razlika je po drugih državah še veliko večja: v Estoniji 30 %, Avstriji 23 %, Nemčiji 22 %, na Finskem 19 %, na Švedskem 16 %. Iz teh številk bo morda kdo sklepal, da so slovenske ženske veliko na boljšem kot v drugih evropskih državah. A po mednarodni raziskavi o tem, kako je katera država naklonjena ženskam, je Slovenija med 80 državami šele na 56. mestu. Torej razmerje med plačami moških in žensk ne pove prav veliko o vlogi žensk v neki državi.
Foto: Unsplash
Nižje plače pri ženskah niso posledica diskriminacije, ampak dejstva, da ženske manj časa in energije posvetijo delu zunaj družine, da se bolj kot moški posvečajo družini in vzgoji otrok. V zdravi družbi je to normalno, kot je normalno, da je pridobivanje sredstev za vzdrževanje družin v povprečju bolj na moških ramah. S tega vidika se kaže prizadevanje za enake plače usmerjeno proti zdravi družini in tudi do žensk v resnici ni pravično. Enakost in pravičnost ni isto. Pogosto se pravičnost pokaže v spoštovanju in vrednotenju različnosti.
Namesto o enakih plačah bi morali več razmišljati o tem, kako ovrednotiti delo v družini. Žal se od tega v naši državi oddaljujemo. Doslej so imele ženske iz tega naslova neke bonitete, ki pa se druga za drugo ukinjajo. Že pred leti je bila odpravljena »starostna pokojnina«, po novi pokojninski zakonodaji pa bo odpravljeno še boljše nagrajevanje žensk »za stalnost« na delu, prav tako se bo izenačila pokojninska doba moških in žensk, pa tudi odmerna pokojninska stopnja, ki je bila doslej za ženske krepko ugodnejša kot za moške. Tako se bo za ženske položaj v primerjavi z moškimi poslabšal. In to v imenu »enakih možnosti« in s podporo feminističnih združenj. Če bi hoteli dati večjo veljavo ženskam, bi morali iti prav v nasprotni smeri, v smeri razvitih socialnih držav, kot je npr. Švedska.
Tisti, ki pravijo, da morajo ženske iz služb prinesti enako količino denarja kot moški, ženskam bolj škodujejo kot koristijo. Hote ali nehote jim namreč dopovedujejo, da bodo enakopravne, če bodo še bolj delale, če bodo dlje v službi, če bodo prevzemale zahtevnejša dela … V Sloveniji je število zaposlenih žensk rekordno visoko. Nekateri bi radi videli, da bi bilo še višje; da bi še več žensk opravljalo dva težka »šihta«: enega doma, drugega v službi. Lahko bi rekli, da predlagajo ženskam, naj ponotranjijo znamenito geslo iz Orwelove Živalske farme: Še bolj bom delal(a), in naj darujejo molohu kapitala in potrošniškega hlastanja še več časa in moči.