Simpozij je bil v sredo, 19. aprila 2023, v Baragovem zavodu v Šmihelu, slovesna maša pa bo v soboto, 22. aprila, ob 10. uri v stolnici. Somaševanje bo vodil novomeški škof dr. Andrej Saje. Po maši bo možnost vodenega ogleda stolnice, galerije proštov na škofiji, Kapiteljske knjižnice in proštijskega vrta.

Pastoralni izzivi Cerkve nekoč in danes

Simpozij so naslovili Pastoralni izzivi Cerkve nekoč in danes. Najprej je zgodovinar dr. Stane Granda predaval s temo Nastanek in pomen Kolegiatnega kapitlja za Novo mesto in Dolenjsko. Spomnil je, da ima Dolenjska z Belo krajino zelo bogato cerkveno zgodovino: cisterci v Stični in Kostanjevici, križnike v Metliki, Črnomlju in Novem mestu, kartuzijo v Pleterjah, frančiškane, kapucine, usmiljene brate, pa tudi ženske redove.

Glede kolegiatnega kapitlja je dejal, da gre za razmeroma specifično ustanovo katoliške Cerkve. Značilen je bolj za srednjo in zahodno Evropo, ne pa toliko mediteranski svet. Z bolj znanim stolnim kapitljem je neprimerljiv. Gre za nekakšno skupnost svetnih duhovnikov, ki se dnevno srečujejo v skupnih obredih, sicer pa niso redovniki.

Slovesnost je povezoval dr. Janez Gril. FOTO: Ivo Žajdela

Najbolj reprezentančna svetna verska ustanova

»V ustanovitvi novomeškega kapitlja gre gledati logično nadaljevanje politike Habsburžanov, ki jo označuje danes pozabljena fraza neločljive povezanosti med tronom in oltarjem,« je pojasnil dr. Granda in dodal, da so Novo mesto dejansko naredili za glavno dolenjsko mesto, oziroma glavno, ali bolje osrednje mesto Slovenske krajine. »Tu so potrebovali svojo cerkveno ustanovo, ki bi lomila oblast oglejskih patriarhov, pod katere je spadal. V Novem mestu, kot nam dokazuje listina o ustanovitvi kapitlja, ni manjkalo duhovnikov, ki so oskrbovali kar štiri mestne cerkve, ki so takrat že obstajale. Že 21 let je obstajal tudi frančiškanski samostan. Z ustanovitvijo mesta je bilo povsem poudarjeno, čigavo je, in mu je bila dana naloga biti najbolj reprezentančna svetna verska ustanova.«

V prvi vrsti: Stane Granda, Branko Cestnik, Jožef Lap, škof Andrej Saje, Karlo Bolčina. FOTO: Ivo Žajdela

Kolegiatni kapitelj je bil cesarska rodbinska ustanova

Ustanovitev novomeškega kapitlja je bila glede pridobitev zemljiških površin kot vira dohodkov, preživljati se je moral sam, razmeroma pozna. Kljub temu je uspel z raznimi darili in volili pridobiti toliko posesti, da je postal solidno zemljiško gospostvo. Kot tak je delil usodo mesta, dežele in države. Ogrožali so ga turški vpadi, kmečki upori, reformacija in protireformacija. Leta 1578 sta skupaj z mestom gorela kapiteljska cerkev in proštija.

Meščani so svoj odnos do kapitlja, ki pomeni meščanom grič, stavbe na njem in cerkveno ustanovo definirali kot: »Najlepša dika mesta, cesarska rodbinska ustanova, ki je dajala mestu stoletja izborno čast«. »Gre za tipični produkt novomeškega cinizma, ki pove vse ali nič. Mesto in kapitelj,« je pojasnil dr. Granda. »Kljub dejstvu, da je po mirnopeški fari prevzel župnijsko funkcijo, je kolegiatni kapitelj ostal cesarska rodbinska ustanova, ki je po svojem fevdalnem značaju mestu bolj konkurenčna kot tuja.«

Škof Andrej Saje je predstavil vizijo novomeške škofije v prihodnjih desetletjih. FOTO: Ivo Žajdela

Glasili Dolenjske novice in Križ

V novejšem obdobju se je novomeški kolegiatni kapitelj vključil tudi v politično življenje Dolenjske. V tem pogledu so bile zlasti pomembne Dolenjske novice, ki so izhajale v letih 1885–1919. »Začetek izhajanja sodi v čas prošta Petra Urha (1882–1897) pri katerem imamo vtis, tako kot pri proštu Karlu Čerinu (1924–1949), da sta postala prošta, ker je njima bila zaprta pot na mesto ljubljanskega škofa. Pod zadnjim je med leti 1931–1943 izhajal časopis Križ, ki pa je imel bolj značaj župnijskega časopisa. Oba časnika sta izjemno pomembni ogledali dejavnosti katoliške cerkve na Dolenjskem v tem času.

Vojni čas je kapitelj plačal z infojbiranjem kanonika Keka, mrtvimi župljani in od angleške bombe prizadeto stolnico.«

Škof Andrej Saje. FOTO: Ivo Žajdela

Pod komunizmom je bil Kapitelj pod nadzorom Udbe

Obdobje po drugi svetovni vojni bi zaslužilo posebno obravnavo, je dejal dr. Stane Granda. »Sedež Udbe je bil pod proštijo. Baje je bila prižnica neposredno povezana z prisluškovalno napravo. Ne glede na to je med 11 strankami, ki so jih vselili v kapiteljsko stavbo, prav na levi strani vhoda stanoval udbovec, ki je nadziral obiskovalce. Na vseh dostopnih poteh pod cerkvijo so namestili v stanovanja sodelavce Udbe, ki so, zlasti v prazničnih dneh, opazovali, kdo prihaja v cerkev. Med njimi je bil tudi neposredni zažigalec škofa Vovka. Nameravali so celo podreti cerkev in postaviti spomenik revoluciji. Vem za arhitekta, ki je to 'požegnal', ne vem pa, kdo je to preprečil. To, kar so doživljali duhovniki, spomnimo se, da je bilo na robu mesta onstran Krke pri Grabnu tudi njihovo kazensko taborišče, bi moralo biti tudi na zunaj zaznamovano s spominskimi znamenji.«

Predavanje v celoti je v priponki.

Novo mesto, kolegiatni kapitelj, Stane Granda, 19. 4. 2023.doc

Vizija novomeške škofije v prihodnjih desetletjih

Škof Andrej Saje je predstavil vizijo novomeške škofije v prihodnjih desetletjih.

Spomnil je, da v Evropi podobno kot drugod po razvitem svetu živimo v času hitrih sprememb. Na družbeni in osebni ravni doživljamo različne krize. Življenje v krščanskih občestvih in vsakodnevni dogodki nenehno spreminjajočega se časa kažejo tudi na očitno krizo vere. Zanjo sta značilni verska brezbrižnost in oddaljenost od institucionalne Cerkve. Priča smo naglemu upadanju verske prakse. Vera se med generacijami ne prenaša več samoumevno, kot se je v preteklosti. To ima za posledico drastičen upad duhovnih poklicev. Cerkev je kot ustanova zaradi različnih razlogov postopoma izgubila svoj ugled in moč. To jo sili k premisleku in prenovi, da se na podlagi evangelija vrača h koreninam.

Slovesnost so obogatile glasbenice. FOTO: Ivo Žajdela

Odločimo se za tveganje in se odpremo novosti evangelija

»Sprašujemo se, ali je prenova Cerkve, ki jo spodbuja papež Frančišek, pravočasna? Ali ni krščanstvo že močno v zatonu? Zakaj so danes dosedanji načini evangelizacije tako neuspešni? Smo morda pozabili na temeljne dokumente in vizijo Cerkve II. vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965)? Na čem naj temelji vizija prihodnosti? Naša in vesoljna?«, se je spraševal škof Saje in dodal, da stoletja trajajoči model prenosa vere, ki je oblikoval našo osebno in kolektivno zavest ter vplival na družbeno življenje, ni več uspešen. Papež Frančišek nas v okrožnici Evangelii gaudium (Veselje evangelija) spodbuja in vabi k spremembi paradigme, to je, naj se nehamo upirati potrebnim spremembam in se odločimo za tveganje ter se odpremo novosti evangelija, ki jih potrebuje naš čas.

Predavanje objavljamo posebej.

Pevka je nastopila z znano Marijino klasiko Ave Maria. FOTO: Ivo Žajdela

Pastoralni izzivi za povezovanje duhovnikov

Simpozij se je nadaljeval s še dvema uglednima predavateljema.

Karlo Bolčina iz goriškega zamejstva je govoril o teoloških izhodiščih za združevanje duhovnikov v kapitlje nekoč in danes.

Branko Cestnik je predstavil pastoralne izzive za povezovanje duhovnikov v luči papeževe sinode o Cerkvi, ki hodi skupaj.