Konferenci je predsedoval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, slavnostno predavanje pa je imel Jakob Štunf, veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu in Suverenem malteškem viteškem redu, in v njem predstavil diplomatsko dejavnost Svetega sedeža v obdobju geopolitičnih sprememb.

Zakonik znamenje pomlajanje cerkvenega prava

Nadškof Alojzij Cvikl je v pozdravnem spomnil, da je Zakonik cerkvenega prava iz leta 1983 v 40 letih doživel veliko prenov. »Zakonik je odlično znamenje pomlajanja cerkvenega prava. Zakonik ni plod pastoralnega genija enega samega človeka, ampak je rezultat soglasnega in nesebičnega prizadevanja zadnjih papežev, od Janeza XXIII. do papeža Frančiška. Knjigo Zakonika cerkvenega prava lahko zato upravičeno imenujemo »moderni Corpus Iuris Canonici«, ki je po vsebini in duhu ostal zvest nauku Drugega vatikanskega koncila. Novi zakonik lahko v določenem smislu razumemo kot veliko prizadevanje, da se je nauk Drugega vatikanskega koncila prevedel v pravni jezik. Zvesta uporaba pravnih besedil Zakonika je in bo vedno najzanesljivejša garancija, da ljudje ne zapademo v togo in neživljenjsko razlaganje zakonskih besedil.«

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl. FOTO: Žan Kelbič

Soočenje s pravnim pluralizmom

Nadaljeval je, da je v odnosu do družbe pričakovati, »da se bo v prihodnosti pojavil izziv, kako se soočiti s pravnim pluralizmom. Dovolj je pomisliti, kar zadeva Evropo, na primer na zakonodajo Evropske unije, zakonodajo posameznih držav, zakonodajo Katoliške cerkve in zakonodajo drugih cerkva in verskih skupnosti. Ta pestrost pravnih besedil zahteva pozornost z vseh strani. Predvsem bodo pravni strokovnjaki postavljeni pred izzive, saj bodo morali poznati in pri svojem delu upoštevati pravni pluralizem. Pred velike izzive bo v prihodnosti postavljena tudi Katoliška cerkev, ki je po eni strani poklicana, da služi človeku, hkrati pa dolžna, da brani in varuje pozitivno in naravno božje pravo«.

Sveti sedež je »unikaten« subjekt mednarodnega prava

Veleposlanik Jakob Štunf je v slavnostnem predavanju je poudaril, da je »Sveti sedež subjekt mednarodnega prava sui generis, torej svojevrsten, lahko pa bi tudi rekli, da je unikaten. Diplomacijo Svetega sedeža med drugim zaznamuje njena "ne-nacionalna vesoljnost," ki svojo usmeritev ne črpa iz takšne ali drugačne ideologije. Usmerjena je namreč v uveljavljanje vrednot, ki izhajajo iz krščanskega razodetja, a so hkrati lastne tudi različnim drugim verstvom in kulturam, na katerih temeljijo današnje družbe«.

Slovenski veleposlanik pri svetem sedežu Jakob Štunf. FOTO: Žan Kelbič

Značilnosti diplomatske dejavnosti Svetega sedeža

Kot nadaljuje Štunf, »ima diplomacija Svetega sedeža `jasno cerkveno vlogo´, saj predstavlja enega od instrumentov edinosti med papežem in krajevnimi škofi, ob tem pa sodeluje pri zagotavljanju svobode lokalnih Cerkva v odnosu do civilnih oblasti. Značilnosti diplomatske dejavnosti Svetega sedeža so predvsem `prizadevanje za varovanje dostojanstva in pravic vsakega človeškega bitja, zaščita najslabotnejših in zadnjih na svetu, delovanje v korist življenja v vseh njegovih fazah, spodbujanje sprave in miru preko dialoga, preprečevanje in razreševanje sporov, podpiranje integralnega/celostnega razvoja, širjenje vesoljnega bratstva´.

Sveti sedež v službi miru in dialoga

Po Štunfovih besedah »državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin ocenjuje, da na tej ravni diplomacija Svetega sedeža `deli številne cilje civilnih diplomacij,´ in poudarja, da Sveti sedež še naprej `verjame v pomembnost mednarodnih organizacij, na prvem mestu OZN, in vztraja pri ideji in metodi multilateralizma´. V tem smislu diplomacija Svetega sedeža svoje mesto vedno vidi v službi miru in dialoga v svetovni družini narodov«, je še dejal veleposlanik Štunf.

Dr. Sebastijan Valentan je predavatelj na katedri za cerkveno pravo na ljubljanski Teološki fakulteti. FOTO: Žan Kelbič

Sledila so predavanja slovenskih in hrvaških predavateljev predavateljev iz Slovenije in Hrvaške, ki so obravnavali različne tematike, konferenco pa so zaključili z razpravo, v kateri so udeleženci predstavili svoj komentar in predavateljem zastavili vprašanja. Podobno konferenco nameravajo pripraviti tudi prihodnje leto.