Danes, na praznik sv. Frančiška, bodo praznovanje začeli s sveto mašo ob 19. uri, ki jo bo daroval frančiškanski provincialni minister p. Marjan Čuden. Jutri, v soboto, sledi slovesno dopoldansko dogajanje. Pričelo se bo pri sveti maši ob 9. uri, nadaljevalo pa se bo s slovesno akademijo z glasbenimi gosti in »zgodovinarskim klepetom«. Dogajanje bodo sklenili z druženjem in pogostitvijo. V nedeljo, 6. oktobra, bo t. i. Frančiškova nedelja. Svete maše bodo ob 8.30, 10.00, 11.30 in 19.00.

Frančiškane v Maribor povabil Slomšek

Mariborski frančiškani te dni obeležujejo 160-letnico prihoda manjših bratov v Maribor. Ob premestitvi škofijskega sedeža iz Šentandraža v Maribor je bl. Anton Martin Slomšek namreč uvidel, da mesto potrebuje redovnike, zato je brate frančiškane iz Kalterna prosil, ali bi lahko prevzeli nekdanji kapucinski (kasneje minoritski) samostan in župnijo. Žal Slomšek prihoda bratov frančiškanov ni doživel, jih je pa njegov naslednik škof Stepišnik ponovno povabil v Maribor. Naposled so se odzvali povabilu in leta 1864 prevzeli samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja.

Pestrih 160 let

Na župnijski spletni strani se je p. Janez Papa, trenutni gvardijan in župnik, sprehodil skozi v Mariboru preživeta leta bratov frančiškanov. Zapisal je, da so bratje kmalu po prihodu v vse bolj industrijsko razvijajoče se mesto priseljevanja spoznali, da je stara cerkvica premajhna za vse romarje in nove župljane. V nekaj desetletjih so zgradili novo cerkev in samostan. »Na prošnjo škofa Mihaela Napotnika je bila cerkev sv. Marije, Matere usmiljenja, 11. februarja 1906 pridružena in povezana s papeško baziliko Marije Velike v Rimu. Nekaj mesecev kasneje je papež Pij X. povzdignil cerkev v baziliko minor,« je spomnil.

Gvardijan in župnik p. Janez Papa. FOTO: Tatjana Splichal

Samostan dolgo zasedali drugi

A mirni časi so se za cerkev in samostan po že nekaj pretresih v prvi svetovni vojni kaj kmalu končali. Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh je nemški Gestapo zasedel samostan za svoje potrebe. »V kleti je bil zapor za ženske. Bratje frančiškani so bili odpeljani v pripor v meljsko kasarno, ostali so lahko samo trije starejši bratje: p. Valerijan, p. Severin in p. Emerik ter dva bolehna brata: br. Boštjan in br. Pashal, ki sta bila kmalu zatem premeščena v ljubljanski samostan,« beleži p. Janez Papa.

V kleti je bil zapor za ženske. Bratje frančiškani so bili odpeljani v pripor v meljsko kasarno, ostali so lahko samo trije starejši bratje.

Leta 1945 so nemški vojaki odšli, v del samostana pa se je naselil partizanski vojaški tehnični odsek, ki je do konca poletja zapustil samostan. »Čez poletje so se vračali izseljeni bratje. V 2. nadstropju je bila nameščena šoferska četa in izvidniška četa II. div. KNOJ-a ter invalidi in delavci podjetij za obnavljanje. Novembra se je v vzhodno krilo 2. nadstropja naselila Glasbena šola,« našteva. V samostanu so bratom namenili nekaj sob, ostale prostore pa so oblastniki razdelili med različne uporabnike. Postopoma so samostanski prostori prehajali v posest drugih.

Po osamosvojitvi so prostori zadihali na novo

Po osamosvojitvi leta 1991 so prostori samostana počasi prehajali nazaj v last in posest bratov frančiškanov. Po približno dveh desetletjih je bila celotna stavba samostana urejena. Dejavnosti so bratje razdelili po etažah: pritličje je prostor za pastoralne dejavnosti, 1. nadstropje za Frančiškov študentski dom, v 2. nadstropju pa so samostanski prostori.

Bazilika s samostanom danes. FOTO: Ivo Žajdela

Danes je frančiškanski samostan z baziliko Matere Usmiljenja hiša odprtih vrat, kjer se srečujejo najrazličnejše skupine, mladi in stari, starši in zakonci, moški in ženske.