Številnim obeležitvam letošnje 100-letnice smrti pesnika Simona Gregorčiča se pridružujejo tudi zamejski Slovenci. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo namreč drevi ob 20.30 uri predstavili zbirko zborovskih skladb na besedila Gregorčičevih pesmi z naslovom Mojo srčno kri škropite, v soboto, 21. oktobra, pa bodo v goriškem Ljudskem vrtu odkrili doprsni kip "goriškega slavčka". Gregorčič je namreč svojo življenjsko pot sklenil prav v Gorici.
Zbirka Mojo srčno kri škropite, ki jo je Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica izdala v 500 izvodih, prinaša izbor 53 zborovskih partitur, ki so jih po Gregorčičevih pesmih napisali različni slovenski skladatelji. Ob tem vključuje tudi seznam več kot 200 pesmi "goriškega slavčka", ki so bile doživele uglasbitev, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal član odbora Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica Damjan Pavlin. Po njegovih besedah se Gregorčič uvršča med pesnike, katerih poezije so bile največkrat uglasbljene.

Zbirko in pesnika bosta drevi predstavila učitelj Adrijan Pahor in mlad goriški skladatelj Patrick Quaggiato, ob njiju pa bo nastopil mešani pevski zbor Podgora. Quaggiato je sicer zbirko tudi uredil. Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica bo 100-letnici smrti Gregorčiča posvetila tudi letošnjo revijo pevskih zborov Cecilijanka, ki bo v Gorici potekala sredi novembra, je še povedal Pavlin.

Ob letošnji okrogli obletnici Gregoričeve smrti bo v Gorici v soboto tudi slovesnost, v okviru katere bodo odkrili pesnikov doprsni kip, ki ga je izdelal domači likovni umetnik Silvan Bevčar. Slovesnost se bo začela ob 15. uri, skupaj pa jo pripravljajo slovenska konzulta na občini Gorica in različne slovenske zamejske organizacije.

Kot poudarjajo organizatorji, bo kip v Ljudskem vrtu sploh prvi v središču Gorice, posvečen kaki slovenski osebnosti. Kulturni program bodo sooblikovali združeni slovenski pevski zbori z Goriške in godba na pihala Kras iz Doberdoba, slavnostna govornika pa bosta Lojzka Bratuž in Andrea Bellavite.

Okroglo obletnico smrti "goriškega slavčka" so pred časom obeležili tudi na slovenski strani meje. Tako so v spominskem parku v Gradišču nad Prvačino, kjer je Gregorčič živel kar 21 let, v začetku septembra postavili pesnikov doprsni kip. Do konca leta pa so v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici razstavljeni izbrani dokumenti iz različnih zbirk posameznikov in arhiva, ki se kakorkoli dotikajo pesnikovega življenja. Dokumenti so večinoma nastali po pesnikovi smrti in dokazujejo, da je slovenski narod na razne načine ohranjal spomin na Gregorčiča.

Ob tem sta letos izšli tudi knjigi o Gregorčiču. Mladinska knjiga je izdala monografsko publikacijo Zlata knjiga Simona Gregorčiča, ki prinaša vzporedno ponatisnjena faksimile rokopisa in prvo izdajo Poezij iz leta 1882, dopolnjuje pa ju mala slikovna monografija. Slednja pesnika prikaže v širši, tudi neliterarni luči. Goriška Mohorjeva družba pa je izdala zbirko petdesetih pesmi z naslovom Simon Gregorčič - Izbrane poezije.

Simon Gregorčič se je rodil 24. novembra leta 1844 na Vrsnem pod Krnom. Po maturi je želel študirati klasično filologijo, a se je zaradi pomanjkanja sredstev usmeril v bogoslovje. Kot kaplan v Kobaridu je srečal svojo veliko ljubezen Dragojilo Milek, ki je postala simbol za njegovo razklanost med duhovniškim in posvetnim življenjem. Njegovo pesništvo se glede na motive in ideje deli na ljubezensko, domovinsko, življenjsko izpovedno in pripovedno. Gregorčič je umrl leta 1906 v Gorici. (STA)