O zakulisju novinarskega poklica z Ano Marijo Ficko in Miho Mišičem [REFLEKTOR]
O zakulisju novinarskega poklica z Ano Marijo Ficko in Miho Mišičem [REFLEKTOR]
Vse to in še mnogo več sta doživela gosta tokratne epizode oddaje Reflektor, Miha Mišič in Ana Marija Ficko, ki ju je v studiu gostil Lojze Grčman, tudi sam izkušen komentator rokometnih tekem.
Oba gosta imata več kot 20 let izkušenj s televizije, Miha Mišič je zaposlen na nacionalni televiziji, Ana Marija Ficko pa na POP TV. Miha je predvsem športni novinar s poudarkom na košarki, smučarskih skokih in kolesarstvu. Ana Marija pa je v preteklosti ustvarjala novičarske vsebine ter sodelovala v oddaji »Preverjeno«, danes pa med drugim pripravlja rubriko »Na bolje«.
Biti glas gledalcev
»Mi sprašujemo tisto, kar bi zanimalo gledalce. Novinar je glas gledalcev,« poudarja Miha Mišič. Novinar mora premisliti, katera so tista vprašanja, ki bi jih intervjuvancu zastavili gledalci. Mora si upati vprašati, tudi če izjave ne dobi – v tem primeru si gledalec lahko sam ustvari mnenje, zakaj nekdo izjave noče podati.
Pri zasledovanju najboljše novice je novinar pogosto izpostavljen zelo različnim situacijam, od ekstremnih vremenskih razmer (Miha Mišič se pošali, da je med čakanjem na javljanje v živo z zimskih OI že doživel tako ekstremen mraz, da so njegove hlače "same stale pokonci") pa do različnih presenečenj in prigod. Ena takih je za Ano Marijo Ficko bila nekaj let nazaj, ko je šla na teren poročati o vaški prireditvi in so jo med javljanjem v živo "napadli" kurenti, tako da se je upirala in kričala na vse grlo. K sreči pa je kasneje izvedela, da je tehnika med vklopom ponagajala, tako da gledalci njenega vpitja niso mogli slišati.
Dobro je, če ima novinar rad adrenalin
Seveda je specifika njunega dela različna. Ana Marija Ficko je dolga leta delala na področju dnevnih novic, kjer je vsak dan povsem drugačen, »zjutraj pa ne veš, kaj naj oblečeš in obuješ, saj ne veš, kakšen teren te čaka tisti dan in kam ter kaj greš snemati.«
»V novinarskem delu je cenjeno, če si aktiven, če si upaš več, recimo greš na teren in kakšne stvari tudi sam preizkusiš.« Ana Marija priznava, da ji je adrenalin všeč, tako da se je na terenu med snemanjem prispevkov o tej ali oni zanimivosti preizkusila že v marsičem, od spusta v jamo do skoka s padalom. Tudi gledalci uživajo, če jim novinar stvar predstavi tako, da si lahko predstavljajo, da so tudi sami to doživeli.
Ko je v preteklosti poročala tudi z vojnih območij, pa so jo ti prizori zelo prizadeli – še bolj ob vrnitvi v domovino, ko je bilo treba posnetke pregledati, urediti in pripraviti za oddajo. Tudi sicer se je najbolj dotaknejo stiske malih ljudi in še zdaleč je ne zanimajo samo slavne osebe. »Zame je zanimiv vsak, tudi čisto navaden Lojze izpod gozda, ki ima družino, ki jo mora preživljati in delo, ki ga mora opravljati,« je po dala primer in povsem po naključju – ali pa tudi ne? – svoj primer poimenovala Lojze, tako kot je ime voditelju oddaje.
»Lepo je biti priča temu, ko šport preraste okvire športa«
Miha Mišič priznava, da bi sam težko bil vojni poročevalec ali da bi težko poročal o najtežjih zgodbah, ki doletijo ljudi. Mu je pa športno novinarstvo dalo marsikateri nepozabni trenutek, recimo ko je Peter Prevc leta 2017 postavil svetovni rekord in prvi skočil 250 m. »Takrat si priča nečemu povsem neverjetnemu. Iz relativnega reda kar naenkrat nastane kaos. Vsi bi radi športnika pred mikrofon, vsi bi radi njegovo izjavo, se fotografirali z njim… V takih trenutkih šport preraste okvire športa in postane mnogo več.«
Izzivi novinarjev so predvsem v tem, kako združevati svoj poklic z družinskim življenjem. Vsekakor je lažje, ko so otroci malce večji, sta se strinjala oba sogovornika. Športni novinarji, kot je Miha, pa se morajo kar navaditi na to, da so odsotni ravno ob večerih, med vikendi in počitnicami, saj je takrat največ športnih tekem in prenosov. Je pa to seveda tudi čas, ko zaradi narave svojega dela ne morejo biti z otroki oz. družino.
Oddajo Reflektor lahko poslušate tudi kot podkast.
Še en izziv sta omenila sogovornika, in sicer ta, da se včasih novinarju nehote pripeti tudi kakšen "kiks", ki pa si ga gledalci zelo zapomnijo in težko odpustijo. »Tudi novinarji ne vemo vsega in včasih se moramo o neki temi kar pošteno izobraziti. V množici informacij, ki jih podamo v nekem prispevku in si jih gledalci ne bodo zapomnili, pa je lahko samo en drobcen kiks, ki pa ga takoj opazijo in ga ne bodo nikoli pozabili.«