Slovenski medijski prostor je zaradi kapitalskega in kadrovskega nasledstva iz prejšnjega režima izrazito neuravnotežen, saj velika večina medijev bolj ali manj odkrito podpira levo politično opcijo in promovira ideje in vrednote, ki jih je mogoče šteti za levičarske. FOTO: Tatjana Splichal



Ob včerajšnjem svetovnem dnevu svobode medijev so imele osrednje medijske hiše znova polna usta očitkov o pritiskih in napadih zdajšnje slovenske vlade na medije. Na stopnjevano širjenje govoric o tem, nazadnje tudi v mednarodni prostor, so se z odprtim pismom oziroma skupno izjavo odzvali v treh slovenskih nevladnih organizacijah, ki združujejo intelektualce konservativne in liberalne usmeritve.

Pod odprto pismo, njegova vsebina je dosegljiva v slovenskem in angleškem jeziku, so se podpisali predsednik Zbora za republiko France Cukjati, predsednik Katedrale svobode dr. Peter Jambrek in predsednik Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Jože Mlakar. Odprto pismo, poimenovano »O vladnih pritiskih na medije v Sloveniji«, v nadaljevanju objavljamo v celoti.


Dr. Peter Jambrek je predsednik Katedrale svobode. FOTO: Bogomir Štefanič


ODPRTO PISMO »O VLADNIH PRITISKIH NA MEDIJE V SLOVENIJI«

Nevladne organizacije, ki združujejo intelektualce konservativne in liberalne usmeritve, želimo opozoriti na neresnice, ki se glede stanja na področju medijev v Sloveniji pojavljajo v evropski javnosti.

Vse od nastopa vlade pod vodstvom Janeza Janše marca 2020 se načrtno širijo vesti o vladnih pritiskih na medije in celo o njihovem podrejanju. Najprej so o tem govorili domača opozicija in njej naklonjeni mediji, zdaj to ponavljajo tudi nekateri evropski politiki in mediji. To je izkrivljeno prikazovanje stanja v Sloveniji, saj zapisi o obračunavanju temeljijo na enostranskih ocenah, kjer se avtorji prispevkov sklicujejo skoraj izključno na ljudi, ki prihajajo iz vrst slovenske levice. Ta predstavlja trenutno opozicijo v parlamentu in goji nerazumno in neargumentirano averzijo do aktualnega slovenskega premierja.

Eden od glavnih očitkov, ki jih stalno ponavljajo domači in za njimi tuji kritiki Janševe vlade, je, da posega v medijsko krajino, obračunava z novinarji in s tem ustvarja ozračje strahu z namenom podreditve domnevno neodvisnih medijev. Pri tem gre v resnici za sprevračanje dejstev in zakrivanje dejanskega namena tega početja.


Jože Mlakar je predsednik Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo. FOTO: Bogomir Štefanič


Slovenski medijski prostor je zaradi kapitalskega in kadrovskega nasledstva iz prejšnjega režima izrazito neuravnotežen, saj velika večina medijev bolj ali manj odkrito podpira levo politično opcijo in promovira ideje in vrednote, ki jih je mogoče šteti za levičarske. To so pokazale vse raziskave, opravljene na to temo. Tudi zadnja študija, Raziskava medijske krajine, ki je bila ob koncu lanskega leta izvedena na Fakulteti za medije in ki je analizirala poročanje desetih največjih slovenskih spletnih portalov o nekaterih najbolj perečih in kontroverznih temah v letu 2020, je pokazala izrazita nesorazmerja, saj je bila velika večina obravnavanih medijev bodisi zmerno bodisi močno nagnjenih na levo. Med obravnavanimi prispevki je bilo bistveno več takšnih, ki so bili vladi nenaklonjeni, kot njej naklonjenih in bistveno več levo kot desno nazorsko orientiranih. To velja tudi za RTV Slovenija, ki je javni medij, katerega poslanstvo sta pluralnost in nepristranskost in ga plačujemo vsi državljani Slovenije. O ciljno usmerjenem aktivizmu slovenskih medijev je objavljen tudi znanstveni članek v angleški reviji Post-Communist Economies.

Nenazadnje sta tudi mednarodni inštituciji, Freedom House in The Economist Intelligence Unit, pokazali, da se je indeks demokratičnosti v času sedanje vlade kljub omejitvam, ki so posledica epidemije, občutno dvignil. Tako je Freedom House Sloveniji za lani dal najvišjo oceno demokratičnosti med vsemi njenimi sosedi.


France Cukjati je predsednik Zbora za republiko. FOTO: Tatjana Splichal


V javnosti se pogosto ustvarja tudi napačna predstava o tem, da so levo usmerjeni ustvarjalci deležni napadov. Vendar drži prav obratno. Daleč najbolj brutalnega napada in življenjske ogroženosti je bil deležen nekdanji novinar časnika Večer Miro Petek. Tudi novinar TV Slovenija in dokumentarist Jože Možina je bil zaradi svojih prispevkov, kritičnih do obnašanja komunističnih revolucionarjev med drugo svetovno vojno in po njej, tarča številnih groženj in napadov – tudi fizičnih. Njegov delodajalec, RTV Slovenija, ga ni vzel v bran. Česa podobnega ni bil deležen nobeden od levo usmerjenih novinarjev, zato lahko trdimo, da gre pri samoviktimizaciji dela medijske srenje predvsem za preusmerjanje pozornosti od dejanskega stanja.

Pri negativnem poročanju tujih medijev o slovenski vladi gre dejansko za izvoz konstruktov in celo odkritih laži, ki jih producirajo slovenski protagonisti. Pranje lažnih novic, ki se nato vrnejo v državo iz tujine, ustvarja videz večje verodostojnosti. Tuji novinarski kolegi naše levice, ki imajo le malo vedenja o razmerah v Sloveniji, so tako pripravljeni nuditi podporo svojim lokalnim ideološkim somišljenikom.

Od evropskih medijskih hiš, ki uživajo sloves demokratičnih in pluralnih standardov, kakor od evropskih politikov, pričakujemo in zahtevamo, da svojo enostransko propagando prenehajo in se za stanje v Sloveniji pred njenim predsedovanjem informirajo od vseh nazorskih skupin v državi in ne le od tistih, ki zvesto nadaljujejo miselno in operativno kontinuiteto režima, od katerega se je Slovenija s plebiscitarno večino poslovila pred 30 leti.