Kot smo poročali v 49. številki Družine (http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/9C239079B4D598A4C1257680003D5F57?OpenDocument), je bil 26. in 27. novembra v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano mednarodni posvet za naslovom »Verski pouk v slovenskih šolah«, na katerem so se zbrali učitelji predmeta vera in kultura s slovenskih katoliških gimnazij in kolegi iz tujine (iz Avstrije, Hrvaške, Irske, Italije, Nizozemske in Poljske) ter strokovnjaki za vprašanje verskega pouka. Soočili so se s stanjem verskega pouka v Sloveniji in ga postavili v okvir evropskega šolskega prostora. Ugotovili so, da ima verski pouk v drugih evropskih državah mesto ne le v zasebnem, ampak tudi v javnem šolstvu. Način podajanja vsebin je odvisen od kulturnega sobesedila posamezne države.

Za slovenski prostor pa so udeleženci posveta oblikovali nekaj konkretnih predlogov:

1. Razprava o verskem pouku naj poteka predvsem na strokovni in ne na politični ravni. Pri tem naj se upošteva pozitivna vloga religije pri oblikovanju posameznika in družbe. To pozitivno vlogo poudarjajo tudi zadnje izjave evropskih institucij.
»Vlade bi morale upoštevati poseben pomen verskih skupnosti v prizadevanju za mir, sodelovanje, strpnost, solidarnost, medkulturni dialog in razširjanje evropskih vrednot.« (Svet Evrope, Država, vera, sekularnost in človekove pravice (2007), 11)

2. Dosledno je treba razlikovati med verskim poukom kot šolskim predmetom, ki obravnava pojav religije in njen pomen za oblikovanje osebne in družbene identitete, in veroukom (oz. katehezo), ki je namenjen uvajanju posameznika v notranje sprejemanje vere in vključevanju v versko skupnost. Verouk ostaja v domeni verskih skupnosti. Katoliška Cerkev bo verouk izvajala v okviru župnij tudi po ureditvi verskega pouka v šoli.

3. Pri starših je potrebno bolj spodbujati zavest, da njihova pravica do verske izobrazbe otrok izhaja iz temeljnih človekovih pravic. Ta pravica se udejanja tudi v javnem šolskem prostoru.

4. Zadnje raziskave kažejo, da je v Sloveniji znanje o religiji zelo šibko, ljudje pa ne vidijo povezave med vernostjo in socialnimi vprašanji. Zaradi tega so mladi bolj izpostavljeni nekritičnim predsodkom in nestrpnosti do različnih religij. Mednarodne raziskave kažejo, da je »večina tistih študentov, ki so imeli v šoli pouk o verstvih, bolj odprta za pogovore o religijah in svetovnih nazorih z učenci iz drugih okolij, kot tisti študentje, ki v šoli niso imeli pouka o verstvih.« (Raziskava o pogledu mladih na vero, versko raznolikost in možnost za medverski dialog (2006–2009, http://www.redco.uni-hamburg.de)

5. Spodbujati je potrebno medpredmetno povezovanje verskega pouka z ostalimi šolskimi predmeti, saj interdisciplinarnost ustvarja celovit šolski prostor, kjer religijski pouk lahko kreativno podpira oblikovanje celostne osebne in skupnostne identitete na temelju uveljavljenih etičnih in moralnih vrednot v družbi. »Politične institucije so dolžne spodbujati poznavanje in razumevanje glavnih religij in drugih neverskih prepričanj ter njihovo vlogo v družbi.« (Evropski center za raziskovanje medkulturnega dialoga, človekovih pravic in demokratičnega državljanstva)

6. Udeleženci posveta predlagajo, da se oblikuje nacionalni vzgojni program. V postopek oblikovanja naj bodo po vzoru tujih držav vključene tudi verske skupnosti.

7. Vernost med mladimi ne upada, toda tradicionalne oblike verskega življenja ne odgovarjajo na njihova verska iskanja. Potrebno je opraviti dodatne raziskave na tem področju in poiskati nove načine, s katerimi bomo spodbudili povezovanje med verskimi vsebinami in potrebami današnjega mladostnika.

8. Udeleženci simpozija menijo, da bi slovenske šolske oblasti morale sestaviti pluralno skupino pedagoških in drugih strokovnjakov z nalogo, da brez ideoloških predsodkov ocenijo položaj pouka religij v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu in za nastajajočo Belo knjigo pripravijo izhodišča za novo ureditev na tem področju. Tako država kot verske skupnosti in Cerkve so zavezani k trajnemu in odprtemu dialogu, to je edino možno evropsko sobesedilo za soočenje z vprašanji religij, ki so pomemben del javne razprave v svetu in pri nas.

Na fotografiji: V sklopu posveta so učitelji predmeta "vera in kultura" v razredih šentviške škofijske klastične gimnazije pripravili tudi vzorčne ure tega predmeta.