Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu v Švici je v Bratislavi organiziral srečanje pravnikov škofovskih konferenc evropskih držav, ki je bilo od 4. do 6. marca 2015.

Udeležili smo se ga predstavniki Svetega sedeža, Anglije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Francije, Nemčije, Španije, Madžarske, Italije, Litve, Latvije, Poljske, Škotske, Slovaške, Slovenije in Ukrajine. V imenu Slovenske škofovske konference se je posveta udeležil pravni svetovalec mag. Andrej Naglič. V nadaljevanju povzemamo njegov prispevek.

Glavna tema srečanja je bila ugovor vesti, pogovarjali pa so se tudi o varovanju in mejah svobode izražanja in se seznanili z dogajanjem v Sloveniji glede zakona o zakonski zvezi. Udeleženci so podprli prizadevanja slovenske civilne družbe, da popolno izenačitev istospolne zveze z zvezo moža in žene predloži v odločitev ljudstvu na referendumu.

Ugovor vesti bi moral biti po mnenju udeležencev urejen kot pravni institut, ki vsakemu daje pravico, da zavrne dolžnost, ki je v nasprotju z glavnimi načeli nauka in morale Cerkve, a ne kot pravico do neupoštevanja zakonov države, ampak kot možnost posameznika, da se v skladu s spoštovanjem prava države izogne kompromitiranju svoje vesti. Ugovor vesti je pomemben za pluralno, demokratično in pravno državo, saj tako državljani uživajo človekovo pravico do svobode vesti oziroma veroizpovedi, ki spada med temeljne vrednote družbe. Ugovor vesti se dotika predvsem nedotakljivosti človekovega življenja od spočetja do naravne smrti in s tem povezane zdravstvene dejavnosti (veljal ne bi le za zdravnike, temveč tudi za druge zdravstvene delavce: medicinske sestre, psihologe, socialne delavce …), sega pa tudi na področje poučevanja spolne morale v javni šoli, sklepanja zakonske zveze kot življenjske skupnosti enega moškega in ene ženske ter uresničevanja svobode veroizpovedi v javnem življenju, zlasti z uporabo verskih simbolov.

Udeleženci so ugotavljali, da je pravica do ugovora vesti za posameznika manj nujna v državah z dobro delujočo pluralno družbeno ureditvijo, ki civilni družbi omogoča dejavno sodelovanje pri upravljanju javnih zadev v skladu z načelom subsidiarnosti, ki ga promovira zlasti družbeni nauk Katoliške Cerkve. Brez pluralnosti in subsidiarnosti pa je institut ugovora vesti ena redkih možnosti, ki omogoča vsaj delno zavarovati in okrepiti splošno svobodo posameznika, ki je izhodišče za dostojanstvo človeške osebe.

Preberite si celoten članek.