O šoli Wehrmannschafta v Rogaški Slatini
O šoli Wehrmannschafta v Rogaški Slatini
Inštitut za novejšo zgodovino izdaja strokovno revijo Prispevki za novejšo zgodovino. Objavljen je tudi prispevek o nemški častniški šoli Wehrmannschafta v Rogaški Slatini.
Kropa. Lev Centrih piše o konfliktih v Prvi žebljarski in železo-obrtni zadrugi v Kropi in Kamni Gorici v letih 1924–1927.
V reviji Prispevki za novejšo zgodovino je v številki 1 (2020) objavljenih devet prispevkov.
Filip Čuček je predstavil spodnještajerske deželnozborske nemške poslance mestne in kmečke kurije 1848–1918.
Mojca Peternel je osvetlila Ludwiga Jahna (1856–1937) z avstrijske Koroške, kemika, ki je pisal planinske vodnike po Karavankah in vodnike po Koroški.
Nataša Henig Miščič piše (v angleščini) o Kranjski hranilnici in slovensko-nemških odnosih leta 1908 in 1909.
Lev Centrih je pod naslovom »Kaj naj storim v slučaju, da naši častiti zadružniki ne bodo hoteli povišati deležev?« predstavil konflikte v Prvi žebljarski in železo-obrtni zadrugi v Kropi in Kamni Gorici v letih 1924–1927.
Lilijana Trampuž je raziskala delovanje ilegalne KPJ v času šestojanuarske diktature (primer celjskega okrožja v letih 1932–1933).
Jasper Klomp piše (v angleščini) o Jugoslaviji in Nemški demokratični republiki v letih od 1968 do 1974 (ideološki spori in primat gospodarskega sodelovanja).
Marko Zajc pod naslovom Spomenik Pr' Skelet in Zvezdi razmišlja o politiki spomina v Sloveniji v drugem desetletju tretjega tisočletja.
Tudi Beti Žerovc piše o spomeniku žrtvam vseh vojn ter problematiki sodobnega postavljanja javnih skulptur in spomenikov v Sloveniji.
Nemška častniška šola Wehrmannschafta v Rogaški Slatini
Daniel Siter in Peter Mikša sta raziskala poveljniško šolo SA-Gruppe Südmark v Rogaški Slatini, njeno delovanje in vlogo pri vojaškopolitičnem usposabljanju vodstvenega kadi Wehrmannschafta.
Na temeljih arhivskega gradiva, okupatorjevega uradnega časopisja in slikovnega materiala sta se avtorja posvetila specifični temi obdobja druge svetovne vojne na Slovenskem, v okviru katere celostno analizirata delovanje posebne grupne šole SA Wehrmannschafta v Rogaški Slatini, ki jo je sredi maja 1941 ustanovila SA-Gruppa Südmark za potrebe vojaškopolitičnega izobraževanja in usposabljanja ter ideološke vzgoje poveljniških kadrov spodnještajerskega in gorenjskega Wehrmannschafta.
Priznana častniška šola je med svojim delovanjem (1941–1944) prirejala posebna vojaška urjenja, borbene vaje, športna tekmovanja ter večtedenske praktične in teoretične tečaje, na katerih so se prijavljeni kandidati s strogo vojaško disciplino in v duhu nacionalsocialističnega svetovnega nazora usposabljali za vermanske vodje in podvodje.
Njen pomen ni bil ključen zgolj za Spodnjo Štajersko, temveč tudi za sosednje nemške okupacijske pokrajine, od koder so bili tamkajšnji vermani napoteni v Rogaško Slatino, kjer se je med okupacijo usposobilo več tisoč oficirjev in podoficirjev Wehrmannschafta. Ob odločilnih vojaških porazih Hitlerjeve Nemčije in zasuku vojne tehtnice v prid zavezniške koalicije je šola v zdravilišču postopoma pridobila vlogo prehodne vojaške ustanove, od koder so bili zadovoljivo usposobljeni vermani dodeljeni protipartizanskim operativnim enotam na terenu, nekateri pa so ob koncu vojne sodelovali celo v bojih na fronti.
Daniel Siter in Peter Mikša pišeta o nemški častniški šoli Wehrmannschafta v Rogaški Slatini. 11. aprila 1942 je pred Zdraviliškim domom (pod ponemčevalnimi ukrepi preimenovanim v Kurhaus) potekala proslava ob prvi obletnici nemške »osvoboditve« zdraviliškega kraja. Vir: Prispevki, str. 108
Reševanje ruske begunske problematike v Kraljevini SHS
V reviji Prispevki za novejšo zgodovino je v številki 2 (2020) objavljenih deset prispevkov.
Mojca Šorn je prikazala razmere v Ljubljani med letoma 1914 in 1918 (»Od Vas, žene in dekleta je /.../ takorekoč odvisna prihodnost«).
Robert Devetak piše o begunski izkušnji prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918.
Igor Ivašković je osvetlil pravno naravo Države in Kraljestva/Kraljevine SHS v konfliktu jugoslovanskih ideologij.
Petra Kim Krasnić je šla po sledi reševanja ruske begunske problematike v Kraljevini SHS.
Petra Kavrečič piše (v angleščini) pod naslovom Turizem in fašizem o turističnem razvoju na italijanski vzhodni meji.
Mateja Režek piše o sodobni zgodovini v osnovnih in srednjih šolah v socialistični Sloveniji (1945–1990).
Lev Centrih piše pod naslovom Polkmetje in socialistična država o integrirani kmečki ekonomiji v Sloveniji v letih 1957–1965.
Tjaša Konovšek je pod naslovom Prekletstvo številke 45 prikazala konstituiranje slovenskega državnega zbora in vlade v letih 1996–1997.
Jurij Hadalin pod naslovom Brez dlake na jeziku piše o programski usmeritvah in delovanju Slovenske nacionalne stranke.
Četa vermanskih tečajnikov med praktičnim usposabljanjem na terenu v okolišu Rogaške Slatine. Vir: Prispevki, str. 117
Unrra ter oskrba in repatriacija jugoslovanskih razseljenih oseb v Italiji
Kornelija Ajlec je raziskala vlogo Unrre pri oskrbi in repatriaciji jugoslovanskih razseljenih oseb v Italiji (1945–1947)
S kritično analizo arhivskih virov, ki jih hrani Arhiv Organizacije združenih narodov v New Yorku, in s pomočjo literature avtorica prikazuje preskrbo in repatriacijo jugoslovanskih razseljenih oseb iz Italije v Jugoslavijo ob posredniški pomoči Uprave združenih narodov za pomoč in obnovo – UNRRA (United Nations Relief and Rehabilitation Administration).
Jugoslavija je zahtevala repatriacijo razseljenih oseb neposredno po koncu spopadov, a mnoge so se vračale še v letih 1946 in 1947, precejšnje število pa je emigriralo v tretje države.
