Slovenijo je ob začetku predsedovanja obiskala Evropska komisija, njena predsednica Ursula von der Leyen je zagotovila podporo in sodelovanje v polletnem obdobju na čelu Sveta EU in poudarila, da Slovenija prevzema predsedovanje na točki preobrata za EU: »Cepljenje napreduje, EU se previdno odpira, upravljanja s krizo se spreminja v upravljanje z dolgoročnim okrevanjem.«

Ob začetku slovenskega predsedovanja smo o tem, kaj od prihodnjega polletnega obdobja pričakujejo, kakšne so koristi in kakšni izzivi predsedovanja za Slovenijo ter v čem je drugačno od prvega leta 2008, povprašali zamejsko kulturno delavko in publicistko Eriko Jazbar, Sašo Golob iz Evropskega parlamenta – Pisarne v Ljubljani, znanstvenika, inovatorja, podjetnika in direktorja biotehnološkega podjetja Bia Separations dr. Aleša Štrancarja ter politologa, predavatelja in političnega analitika dr. Mira Hačka.

Odgovarjali so: Saša Golob (Evropski parlament - Pisarna v Ljubljani), zamejska publicistka Erika Jazbar, podjetnik dr. Aleš Štrancar in politolog dr. Miro Haček.

Kaj pričakujete od slovenskega predsedovanja Svetu EU, kakšne koristi bo imelo za Slovenijo in kakšne izzive prinaša?

Saša Golob: »Slovenija bo Svetu EU predsedovala kot zadnja izmed t. i. tria, ki ga poleg nje sestavljata še Nemčija in Portugalska. To pomeni, da bo nadaljevala delo na prednostnih področjih iz skupnega programa dela. Največ izzivov jo čaka na področjih okrevanja in odpornosti držav članic po pandemiji covida-19, pri zelenem prehodu in digitalni agendi – zlasti na zadnjih dveh področjih gre pričakovati zelo obsežen in intenziven zakonodajni proces. Poleg tega je Slovenija med prednostne naloge uvrstila še razprave v okviru konference o prihodnosti Evrope, migracijsko politiko, krepitev pravne države in Zahodni Balkan. Rezultati bodo po eni strani odvisni od dela slovenskega uradništva ter diplomacije in politične ravni, po drugi strani pa tudi od zunanjih dejavnikov, kot so nadaljnji razvoj pandemije in zlasti pripravljenost vseh inštitucij EU, ki so del zakonodajnega procesa – torej Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU –, na kompromise. Slovenija bo imela v tem procesu povezovalno vlogo v prizadevanjih za kompromisne rešitve. Predsedovanje Svetu EU je za vsako državo tudi lepa priložnost za promocijo v najširšem smislu in na različnih področjih, zlasti z dogodki, ki potekajo v predsedujoči državi. Tudi zato upamo, da bodo epidemiološke razmere omogočale čim več srečanj in dogodkov v živo.«

Dr. Aleš Štrancar: Slovenci se moramo še bolj opreti na lastne sile in sposobnosti, ki jih imamo mnogo. Manjka nam le samozavest. Za majhen narod je to edina formula preživetja. FOTO: Tatjana Splichal

Aleš Štrancar: »EU je kot skupnost v veliki gospodarski in moralni krizi. To zagotovo ni več skupnost, kot so si jo zamislili Schuman, Adenauer in ostali očetje evropskega povezovanja. Birokrati v Bruslju, vodeni od deset tisočev lobistov, so politiko popolnoma odtujili potrebam povprečnega Evropejca. Nove in nove uredbe, ki prihajajo iz Bruslja, vedno bolj dušijo podjetništvo in svobodo posameznika. Vedno večji je tudi prepad med vzhodnim in zahodnim delom EU, saj dekadentni zahod drvi v pogubo, vzhod pa se tej norosti noče ukloniti. In kaj lahko tu naredi majhna razklana Slovenija? Kakšnih bistvenih koristi od tega predsedovanja ne pričakujem. Slovenci se moramo še bolj opreti na lastne sile in sposobnosti, ki jih imamo mnogo. Manjka nam le samozavest. Za majhen narod je to edina formula preživetja.«

Ponosni smo na matično državo, da bo drugič v svoji tridesetletni zgodovini prevzela odgovornost nad vodenjem skupne družine evropskih narodov. Da se to dogaja v prazničnem letu, ko obeležujemo okrogli jubilej samostojne Slovenije, ima še poseben pomen. (Erika Jazbar)

Erika Jazbar: »Ponosni smo na matično državo, da bo drugič v svoji tridesetletni zgodovini prevzela odgovornost nad vodenjem skupne družine evropskih narodov. Da se to dogaja v prazničnem letu, ko obeležujemo okrogli jubilej samostojne Slovenije, ima še poseben pomen. V tokratnem predsedovanju vidim tudi odgovor na kontinuirana natolcevanja o stopnji demokracije v Sloveniji, ki smo jim priča od nastopa vlade Janeza Janše. Da je bila odgovornost predsedovanja zaupana Sloveniji brez obotavljanj, nagovor predsednika Evropskega sveta na proslavi v Ljubljani, sproščen obisk predsednice Evropske komisije in komisarjev 1. julija v Sloveniji govorijo o trdni umeščenosti slovenske demokracije v mozaik držav evropskega Zahoda.«

Od predsedovanja pričakujem predvsem promocijo naše države, ki bo imela priložnost Evropski uniji pokazati delavnosti in odlično organizacijo ter v ospredje potisniti nekatere teme, ki so za Slovenijo morda nekoliko bolj pomembne, denimo vprašanje pridruževanja držav zahodnega Balkana. (Miro Haček)

Miro Haček: »Od predsedovanja pričakujem predvsem promocijo naše države, ki bo imela priložnost Evropski uniji pokazati delavnosti in odlično organizacijo ter v ospredje potisniti nekatere teme, ki so za Slovenijo morda nekoliko bolj pomembne (kot je na primer vprašanje pridruževanja držav zahodnega Balkana). Vsekakor pa je predsedovanje tudi izziv, ki je toliko večji, če v notranji politiki ni dovolj modrosti in enotnosti, da bi znali in zmogli razlike vsaj pri strateško pomembnih vprašanjih potisniti na stran.«

Dr. Miro Haček: Vsekakor pa je predsedovanje tudi izziv, ki je toliko večji, če v notranji politiki ni dovolj modrosti in enotnosti, da bi znali in zmogli razlike vsaj pri strateško pomembnih vprašanjih potisniti na stran. FOTO: Nebojša Tejić/STA

V čem bo tokratno slovensko predsedovanje drugačno, kot je bilo prvo pred 13 leti?

Saša Golob: »V primerjavi s prvim predsedovanjem v prvi polovici leta 2008 na tehnični ravni bistvenih razlik ne bo, se je pa z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe leta 2009 spremenil sistem vodenja Evropskega sveta, ki ga ne vodi več predsednik države oziroma vlade predsedujoče države, temveč ima stalnega predsednika – to je trenutno Charles Michel. Do spremembe je prišlo tudi pri vodenju Sveta za zunanje zadeve, ki ga vodi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko – trenutno je na tem položaju Josep Borrell – in ne zunanji minister države, ki predseduje Svetu EU. Kot rečeno, pa bo imela zelo pomembno vlogo epidemiološka slika, od katere bo odvisno, ali bo mogoče večino srečanj in dogodkov izpeljati v fizični ali pa v hibridni obliki oziroma na daljavo.«

Rezultati bodo po eni strani odvisni od dela slovenskega uradništva ter diplomacije in politične ravni, po drugi strani pa tudi od zunanjih dejavnikov, kot so nadaljnji razvoj pandemije in zlasti pripravljenost vseh inštitucij EU, ki so del zakonodajnega procesa, na kompromise. (Saša Golob)

Aleš Štrancar: »Politika EU je danes že bistveno bolj v rokah bruseljskih lobistov, ki delajo predvsem v interesu globalnega velekapitala, na škodo malega človeka. Zato bo tokratno predsedovanje imelo še manjši vpliv kot pred 13 leti. Bo pa tokrat predsedovanje v Sloveniji bolj dinamično zaradi velike polarizacije slovenske politike. Med t. i. desnico, ki ohranja še nekaj zdrave pameti, in t. i. levico, finančno podprto od velekapitala, ki je v popolnem sozvočju z bruseljsko birokracijo in ima za cilj uničenje slovenskega naroda.«

Erika Jazbar: V tokratnem predsedovanju vidim tudi odgovor na kontinuirana natolcevanja o stopnji demokracije v Sloveniji, ki smo jim priča od nastopa vlade Janeza Janše. FOTO: Ivo Žajdela

Erika Jazbar: »Tokratno predsedovanje poteka v izrednem letu pandemije, za katero še ne moremo trditi, da je za nami. Pred nami pa je predvsem soočanje s posledicami, ki jih je covid-19 pustil na evropskem gospodarskem in družbenem tkivu in nas bo prisilil, da mu izrišemo nove obrise. Drugo predsedovanje Slovenije poteka v obdobju novih/starih migracijskih tokov, ki v južnem kraku iščejo pot tudi skozi Slovenijo. trdnejša povezava z državami Zahodnega Balkana, h kateri lahko pomembno pripomore Slovenija, je tu bistvenega pomena. Pomemben izziv pa predstavlja predvsem konferenca o prihodnosti Evrope: daljnosežne in skupne vizije smo najbolj potrebni. Slovenija lahko tu odlično odigra svojo vlogo, saj premore vpogled v obe krili evropskih pljuč.«

Tokratno predsedovanje bo imelo še manjši vpliv kot pred 13 leti, bo pa zato v Sloveniji bolj dinamično zaradi velike polarizacije slovenske politike. (Aleš Štrancar)

Miro Haček: »Spremenila se je vloga predsedujočih držav, ki imajo nekoliko manj moči in manj vpliva kot pred 13 leti. Še vedno pa to ne pomeni, da tega nimajo in da se ne da veliko narediti.«