»V pričujoči knjigi poskušam orisati najpomembnejše spremembe – tako destruktivne kot konstruktivne – ki jih je druga svetovna vojna povzročila v svetu, je v knjigi Strah in svoboda. Kako nas je spremenila druga svetovna vojna zapisal Keith Lowe. »Seveda se nisem mogel izogniti pisanju o prelomnih geopolitičnih dogodkih: nastanku velesil, začetku hladne vojne, dolgemu in počasnemu zatonu evropskega kolonializma in tako naprej.«

V knjigi je opisal tudi vidnejše družbene in gospodarske posledice vojne: preoblikovanje okolja, velike spremembe na področju življenjskega standarda, svetovnega prebivalstva in svetovne trgovine, nastanek in propad mehanizmov za nadzorovanje prostega trga, rojstvo atomske dobe.

A kar je pomembnejše: v njej je poskušal seči onkraj teh dogodkov in trendov ter premotriti mitološke, filozofske in psihološke posledice vojne. Kako je spomin na krvave boje zaznamoval naše medosebne odnose in naš odnos do sveta? Kako je spremenil naš pogled na to, česa vse smo zmožni ljudje? Kako je vplival na naš strah pred nasiljem in močjo, naše hrepenenje po svobodi in pripadnosti, naše sanje o enakosti, poštenosti in pravičnosti?

Od osebne zgodbe k splošnemu

Da bi ta vprašanja čim zanimiveje predstavil, se je odločil, da v osrčje vsakega poglavja postavi zgodbo posameznika, ki je med vojno in po njej na lastni koži doživel stvari, ki so ga globoko zaznamovale.

Osebna zgodba je predstavljena na začetku vsakega poglavja, da bi bralcu odstrla vpogled v širše dogajanje oziroma v zgodbo posameznikove skupnosti, naroda, predela sveta oziroma celotnega sveta. Poudarek na osebnih zgodbah ni le stvar sloga, marveč je ključnega pomena za to, kar bi rad povedal.

»Nikakor ne trdim, da lahko pripoved ene same osebe strne takšne in drugačne izkušnje, ki so jih doživeli ljudje na drugih koncih sveta, toda elemente občega odkrijemo v vsem, kar počnemo in česar se spominjamo, še zlasti pa v tem, kar drug drugemu pripovedujemo o sebi in svoji preteklosti.

V zgodovini se vedno soočata osebno in splošno, in to razmerje ni nikjer bolj v ospredju kot prav pri zgodovini druge svetovne vojne,« je zapisal v uvodu.

Posledice, ki jih je vojna pustila po svetu

Knjiga Keitha Lowa je nekakšno nadaljevanje zgodovinske uspešnice Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni, ki je pri založbi Modrijan izšla leta 2014. Najnovejša Lowova ni nič manj zanimivo, berljivo in poučno branje kot njena predhodnica, le časovni, geografski in tematski okvir, ki ga je avtor tokrat obdelal, je bistveno širši.

Britanski zgodovinar je v svoji najnovejši knjigi pod drobnogled vzel vplive in posledice, ki jih je druga svetovna vojna imela na ves svet, od njenega izbruha do današnjih dni.

Knjiga se začne z orisom mitov in legend, ki so drugo vojno zanetili in ki še danes vplivajo na percepcijo zgodovine in vsakdanje dogajanje. Nadaljuje se s predstavitvijo utopij, ki so se skupaj z veliko vero v prihodnost pojavile po koncu vojne.

Sledilo jim je protislovno zavzemanje za povezovanje vseh držav v eno sámo naddržavno entiteto na eni strani ter vznik novih nacionalizmov in osamosvojitev dotlej koloniziranih narodov na drugi, obenem pa se je z nastopom hladne vojne svet znova razcepil, česar niso mogle preprečiti niti pobude, kot je bilo gibanje neuvrščenih. Sklene se s psihološkim opisom travm, ki jih je vojna pustila v ljudeh po vsem svetu.

Pregled prelomnih geopolitičnih dogodkov 20. stoletja

Tako kot v Podivjani celini si avtor tudi v tem delu prizadeva za preseganje črno-belega pogleda na svetovno zgodovinsko dogajanje: druga svetovna vojna je resda pospešila uveljavitev človekovih pravic in emancipacije žensk, ustanovitev Združenih narodov, dekolonizacijo sveta in razpad kolonialističnih imperijev, po drugi strani pa je razmah znanosti privedel do nastanka atomske dobe, začetka hladne vojne in nove polarizacije sveta.

Po koncu vojne je svet v marsičem napredoval in se spremenil, obenem pa se metaforika črno-belega spopada med dobrim in zlim še dandanes uporablja za razpihovanje novega sovraštva in novih vojn.

V knjigi Strah in svoboda je avtor podal pregled prelomnih geopolitičnih dogodkov 20. stoletja ter tudi mitoloških, filozofskih in psiholoških posledic vojne. S knjigo posredno poziva k humanosti, razmisleku in globinski percepciji stvari, kar je velika redkost v naših mimobežnih časih.

Aleksandra Kornhauser - Frazer

Knjiga Poti in srečanja je pripoved o utrinkih življenja Aleksandre Kornhauser - Frazer. Pripoved o otroku iz premožne družine, ki je čez noč padla v revščino in se ni zmogla pobrati; o tem, kaj se pravi biti lačen, drugačen, odrinjen, kako z otroškim delom iskati pot iz brezna.

Avtorica pripoveduje o ukradenih mladostnih sanjah, ki so jih izrinile vojna, taborišča, morije; in o učenju, polnem preprek, o širjenju pojmovanja domačije in o prvih, okornih korakih v svet.

To je tudi pripoved o uresničevanju sanj drobnega dekletca iz predmestja majhnega mesta (Škofje Loke) majhne dežele, ki je zraslo v svetovljanko. Nikoli ni sprejela podrejenosti, nikoli se ni ustrašila naporov, ljubila je izzive in živela za ustvarjalnost; zvedavo je trikrat obkrožila svet.

Njeni dosežki so zapisani v več kot 30 knjigah in stotinah člankov. Na predavanja so jo vabili v najuglednejše dvorane sveta. Izjemna mednarodna priznanja niso izostala – imenovanja v svetovne komiteje in akademije, visoka odlikovanja iz ZDA, Avstralije, Francije, še vedno je edina ženska na svetu, ki je prejela prestižno japonsko veliko nagrado Honda.

Najvišja priznanja ji je podelila tudi domača dežela, čeprav ne brez kančka pelina zavisti – nihče ni prerok v svoji domovini.