Zaradi koronakrize se je v zadnjem letu in pol veliko govorilo o »spremembi paradigme«. Pojem paradigma je že nekaj časa znan in uporaben, a ne vedno v izvirnem pomenu. Beseda je grškega izvora in se je v antiki nanašala na to, kar je vzorno, zgledno, poučno, kar služi kot model. V tem smislu je najbolj paradigmatičen filozof paradigem seveda Platon, čigar »ideje« (eidosi, bistva) so pojmovane kot vzorne paradigme stvari, ki jih imitirajo v čutnem, materialnem svetu. Čeprav je pridevnik »paradigmatičen« nekoliko ohranil ta smisel, ko dandanes govorimo o »paradigmah« (znanstvenih, kulturnih, umetniških, vzgojnih ...), jih običajno razumemo malo drugače. Zaslugo za to ima severnoameriški epistemolog Thomas Kuhn (1922–1996).

Kuhn je menil, da če hočemo razumeti, kaj je znanost, moramo razumeti, kako je potekala njena evolucija v zgodovini. Namesto da bi iskali neko nespremenljivo bistvo znanosti, moramo spoznati, kakšen je bil njen proces. Ta proces, pravi Kuhn, pa sloni na s...