Hitim še z zadnjim pregledovanjem in usklajevanjem oznak drugega paketa gesel, ki bodo decembra objavljena v rastočem slovarju slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) na Franu. V okviru dela na eSSKJ sem namreč zadolžena za označevanje, kot rečemo v žargonu. Pa ne kar tako, po občutku. Pri oznakah je vedno treba izhajati iz gradiva, jih vsaj približno uskladiti znotraj besedne družine, premisliti in preveriti vse možne vidike rabe in sistema ter se na koncu vprašati, ali je opis dovolj jasen, da ga bo jezikovni uporabnik razumel in uporabljal. Upoštevati je treba tako sistem in strukturo slovenskega knjižnega jezika kot različne okoliščine rabe, ki se v času in prostoru (tudi glede na vrsto besedil ter formalnost govornih položajev) spreminjajo. Pri pripravljanju jezikovnih opisov v eSSKJ na vse gledamo s perspektive knjižnega jezika, z oznakami pa opozarjamo na pomene in rabe besed, ki se v knjižnem jeziku sicer uporabljajo, a delujejo kot stilno, slogovno sredstvo, saj odstopajo od s...