Izbrala sem kos goleni s kostjo, ki mu poznavalci rečejo z italijanskim imenom osso bucco. Gre za kos s precej veziva, kar zahteva daljši čas peke ali kuhe, pa še to ni zagotovilo za mehkobo. A sem uspela speči meso, ki je bilo mehko in sila okusno, mastno omako pa sem nato ohladila, ji odstranila maščobo in bogato začinjeno omako uporabila kasneje kot jušno osnovo. Kos goleni je poceni kos govedine, sodi v slabšo kategorijo, in res ni najbolj cenjen del, ki ga dobimo pri mesarju.

Za drugo jed sem izbrala kos svinjskega plečeta. Podoben kos bi bil tudi iz stegna, ki ga maščoba ne zaščiti in zato pečeni koščki hitro postanejo suhi, pusti. Tu so v sladko kisli omaki, ki je nekaj posebnega. Tole jed moji otroci obožujejo, nekoliko prirejen recept je iz otroške kuharske knjige Kuhati znam in je navadno na jedilniku, ko kuhajo sami.