Vsaka ženska hrepeni po tem, da bi bila lepa. To se začne že zelo zgodaj v otroštvu. Že kot majhne deklice punčke zasijejo, če jim starši povejo, da so lepe, da so nekaj posebnega. V puberteti se to seveda še poglobi, dekleta pa se močno primerjajo med seboj in na podlagi teh primerjav tudi ocenjujejo, ali so dovolj lepe ali ne. Pri pojmu lepota vidim nevarnost ravno v tem, da jo zreduciramo na neke standarde, ki jim ustrezamo ali pa ne, in s tem poudarjamo primerjave kot ustrezen način vrednotenja lepote. Naj podam primer: od nekdaj so se mi zdela lepotna tekmovanja strašno krivična. Ne samo zaradi same neprimernosti takih tekmovanj, ampak tudi z vidika izbiranja »najlepše« ženske. Kako lahko določimo najlepšo, pri čemer avtomatično druge potem niso dovolj lepe, da bi bile najlepše? Kje piše, kakšen obseg bokov, katera barva oči, kakšni lasje ali nasmeh so najlepši in kateri niso tako zelo lepi?

Kako različne smo ženske in kako lepa je vsaka zase. A kaj, ko se tako rade p...