Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

O fenomenu kaštelirjev v Istri

Objava: 17. 09. 2024 / 15:08
Oznake: Potovanja
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 17.09.2024 / 15:15
O fenomenu kaštelirjev v Istri
Erodiran kamniti material obrambnega zidu naselja Debela Griža. Foto: Anja Hellmuth Kramberger, 2024.

O fenomenu kaštelirjev v Istri

Poselitev istrskega polotoka se je od začetka razvite zgodnje bronaste dobe (okrog leta 2000 pr. n. št.) korenito spremenila: pojavila se je posebna oblika naselbin – kaštelirji. Kaštelirji so bili zgrajeni na zravnanih vrhovih kraških gričev. Danes jih marsikje opazimo kot obročaste strukture v senci makije ali med gostim rastlinjem, saj so bila zanje značilna več metrov debela obzidja, pogosto zgrajena koncentrično, in sicer v tehniki suhozidne gradnje.

Za Istro, ki je geološko sestavljena iz apnenca, je značilna sedimentirana rdeča zemlja (terra rossa) in na njej rastoča značilna kraška vegetacija s submediteranskim gozdom črnike in borovcev.

Za pokrajino so značilni številni zaobljeni griči, koritasti kraški lijaki (vrtače), brezna in jame. V nižinah okoli hribovja so danes polja, primerna za poljedelstvo in živinorejo. Obala Istre je zelo razčlenjena s številnimi manjšimi zalivi. Iz Heziodovega dela Dela in dnevi iz 7. stoletja pr. n. št. je znano, da je bil pomorski promet v prazgodovini možen le od pomladi do jeseni, pri čemer so izkoriščali naravne morske tokove. Morski tokovi v vzhodnem Jadranu vodijo proti severu in prehajajo Istro na njeni zahodni obali. 

Obstajajo dokazi, da so bili vsaj nekateri od ustanoviteljev istrskih kaštelirjev priseljenci.

Domnevamo lahko, da so bili številni majhni zalivi v prazgodovini uporabljeni kot privezi za...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh