Cvetje, ki ga prinašamo, ima nedvomno osrednjo vlogo in močno simbolno vrednost. Rože so s svojimi barvami, oblikami in vonjavami navduševale ljudi že od pradavnine. Cvetje, zlasti zimzeleno, se je uveljavilo kot simbol nesmrtnosti in večnega življenja. 

»Rože govorijo o krogotoku življenja od rojstva do smrti in brez izjeme sporočajo in izražajo ljubezen. Rože na grobu simbolizirajo našo ljubezen in spomin na pokojno in drago osebo. Tudi sveča je dragocen simbol. Nekoč so si s svečami svetili zgolj pri najpomembnejših opravilih: v kraljevih dvorih, v samostanskih skriptorijih, ko so prepisovali rokopise, ter v cerkvah, kajti za Boga ni nikdar nič preveč. Sveča je simbol naše vere in ljubezni do Boga. Z molitvami ne moremo izraziti vseh svojih občutkov do Gospoda in naših dragih pokojnih, plamen sveče nam pri tem lahko pomaga. Luč preganja temo in smrt, luč pomeni, da je spomin na vse naše drage še živ,« pravi Ervin Mozetič, župnik v župniji Koper – sv. Marko. 

Kristjan je kot sveča, ki naj bi ljudem razsvetljevala pot do Boga, obenem pa ogrevala mrzla srca in življenja. Sveča nas opominja in spodbuja k vsakodnevnemu darovanju. (Ervin Mozetič) 

»V dneh pred prvim novembrom se spominjamo naših pokojnih, zlasti tistih, ki smo jih imeli najrajši. Žal pa pri nas ta čas od nekdaj velja tudi kot nekakšen sinonim za potrošništvo. Mnogi so se v teh dneh odpravili po nakupih, da so se ob obisku grobov v množici prisotnih pokazali v novi obleki ali plašču, zraven pa sodi tudi kup sveč in plastičnega cvetja, ki jih pustimo na grobovih. Ti izdelki imajo navadno zelo kratko življenjsko dobo in kmalu po uporabi postanejo le še plastični odpadek,« ugotavlja Primož Jelševar, vodja ekološko-humanitarne akcije Manj svečk za manj grobov. 

Slovenci smo v letu 2020 prižgali 16 milijonov nagrobnih sveč. 

»Količina sicer nakazuje trend zmanjševanja, vendar še vedno sodimo v evropski in svetovni vrh. Obdelava ostankov nagrobnih sveč lahko povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak in v vodo. Velike količine skladiščenih ostankov sveč povečujejo tudi požarno ogroženost,« opozarja Jelševar. »Organizatorji ekološko-humanitarne akcije Manj svečk za manj grobov spoštujemo lepo slovensko tradicijo in simboličen pomen sveče, ki predstavlja življenje. Nič ni narobe, če prižgemo svečko tistim, ki smo jih imeli radi, in se jih na tak način spomnimo. Žal pa ne le sveče, ampak tudi plastična embalaža pri hrani, poceni oblačila, ki jih oblečemo le enkrat in potem zavržemo – vse to je dejansko že kupljen odpadek, ki ga prinesemo domov, ki nas mogoče enkratno osreči, potem pa ostane problem za okolje in naše zanamce.« 

Namenimo našim pokojnim trenutek časa, lepo misel in molitev. FOTO: Tatjana Splichal.

Organizatorji omenjene akcije zato že 14. leto poskušajo ljudi ozavestiti, da pretiravanje in prekomerna potrošnja nikomur ne koristi, če pa kupimo kakšno svečo ali plastično vrečko manj in to namenimo v dobrodelne namene, lahko naredimo veliko dobrega.

Ohranjanje spomina na pokojne ni povezano s količino prižganih sveč. Vprašanje je, če se tega zavedamo. Dovolj je že, da se nanje spomnimo kadarkoli med letom in ne samo na praznik Vseh svetih in na praznik Vernih rajnih. (Ervin Mozetič) 

»Obstaja veliko alternativ, kako pokažemo, da mislimo na naše pokojne. Cvetje (ne umetno) je idealen poklon, kajti cvetje je naravno in tudi kot odpadek okolju prijazno. Prav tako lahko prižgemo stekleno svečo. Kot vemo je steklo mogoče predelati neštetokrat, kar pomeni, da ne obremenjuje okolja. Lahko v znak spomina prižgemo virtualno svečo, denar namenjen za nakup sveč pa namenimo v dobrodelne namene. V kolikor ne želimo spremeniti običaja prižiganja klasičnih nagrobnih sveč, pa predlagam, da izbiramo čim manjše sveče, tj. s čim manjšo količino parafinskega voska, ali sveče, izdelane iz odpadnih olj, rastlinskih olj, čebeljega voska ipd. Namesto sveče lahko prinesemo na grob kamen z napisom, s sporočilom ljubezni. Danes so na razpolago tudi stilizirane sveče iz lesa, papirja in podobnih materialov,« svetuje markovski župnik. 

Obdelava ostankov nagrobnih sveč lahko povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak in v vodo. Velike količine skladiščenih ostankov sveč povečujejo tudi požarno ogroženost. (Primož Jelševar) 

»Predlagam, da obujamo spomin na naše najdražje, ki niso več med nami, s postopnimi koraki in skupaj naredimo nekaj, na kar lahko vplivamo. Ena izmed teh stvari je nakup ene sveče manj kot preteklo leto. Ni pomembna količina sveč, ki jih namenimo pokojnim, pomembno je tisto, kar ni vidno. Pomembna je prijazna beseda, topla roka, iskren objem in darovanje časa. Namenimo jim trenutek našega časa, lepo misel in molitev. Ko svečo postavimo na grob, tega ne delajmo mehansko, moramo čutiti ljubezen v srcu do osebe, ki ji želimo svečo prižgati. Sveče je treba postavljati z molitvijo. Ni smisel ljubezni do naših dragih rajnih prinašanje sveč in cvetja, ampak molitev! Naj nas sveče in cvetje usmerijo na to,« zaključi svoje razmišljanje Ervin Mozetič. 

Ko svečo postavimo na grob, tega ne delajmo mehansko, ampak z ljubeznijo. FOTO: Tatjana Splichal.

V Sloveniji se je z leti razvilo več načinov, kako se naših pokojnih lahko spomnimo na ekološko bolj prijazen način. »Eden od tistih z najdaljšo tradicijo je tudi akcija Manj svečk za manj grobov, ki poteka od leta 2009. Obiskovalcem grobov omogočamo, da ob obisku pokopališča darujejo v dobrodelne namene. Vsa zbrana sredstva namenimo za reševanje življenj v tistem kraju, kjer se sredstva zbirajo,« pojasnjuje Primož Jelševar. 

V letošnjem letu so k projektu pristopile organizacije iz 24-ih slovenskih krajev, kjer vas bo v teh dneh pred pokopališči pričakalo prek 500 prostovoljcev. Sredstva bodo letos namenili za zdravstvene terapije, invalidska vozila in vozičke, dvigala ter reševalno in drugo zdravstveno opremo. Ljudem ponujajo tudi možnost virtualne SMS svečke. Prižgemo jo tako, da pošljemo SMS s ključno besedo SVECKA ali SVECKA5 na 1919 in s tem prispevamo 1 EUR oz. 5 EUR za reševanje življenj.