Foto: Tatjana Splichal

Enajsti pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo je bil namenjen blasfemiji in svobodi govora. O tem so se pogovarjali Bernard Nežmah, Ahmed Pašić in Ivan Štuhec, moderatorka pa je bila Ženja Leiler, ki je na začetku predstavile primere blasfemije od leta 1988, ko so izšli Satanovi stihi in film Zadnja Kristusova skušnjava do karikatur v reviji Charlie Hebdo.

Ivan Štuhec blasfemijo razume kot zelo nekulturno ponorčevanje iz za nekoga svete stvari, Ahmed Pašić kot izzivanje predvsem verskih aksiomov, Bernard Nežmah pa se je oprl na etimološki izvor grške besede, ki pomeni žaljivi govor do religije ali oblasti in predpostavlja tudi določen močan odziv.

Tragedija na uredništvu Charlie Hebdo je odprla temo svobode govora, o kateri so spregovorili tudi gostje foruma. Za Štuheca je svoboda govora pomembna vrednota, vendar ne absolutna, saj vključuje diskurz z drugimi ‘svobodami’ in spoštovanje. Potegnil pa je tudi vzporednice med dogajanjem v Siriji in Iraku ter slovensko zgodovino, ko so bili kristjani preganjani. Na mejo med spoštovanjem verskih čustev in svobodo je opozoril tudi Pašić, ki je omenil avstrijski film Liebeskonzil iz leta 1982, v katerem je bila žaljiva vsebina za katoličane, zato sta ga prepovedali avstrijska vlada in Evropsko sodišče za človekove pravice. Poudaril je tudi, da karikature ne napadajo oblastnikov, temveč muslimane.
Nežmah pa v karikaturah Charlieja Hebda ne vidi konstruktivnega dialoga, obregne pa se le ob papeža, Mohameda, Marine Le Pen, ne pa tudi ob socialiste.

Kaj pa prikaz katoličanov in muslimanov v slovenskih medijih? Gostje menijo, da mediji omenjenim verskim skupnostim niso naklonjeni. Štuhec celo meni, da se medijski govor proti katoličanom zaostruje. Ahmed Pašić je predstavil posledice negativnega stališča o muslimanih, ki ga širijo mediji. Bernard Nežmah za tako stanje krivi medijsko poenostavljanje sveta, ki deli svet na dobre in slabe, napredne in nazadnjake. Oba s Štuhecem si želita več televizijskih omizij, na katerih bi bila mogoče pojasniti stališča tako, da bi se lahko razumeli, tudi če se ne strinjamo.

Povzetek iz Časnika