Časovni stroj je treba prevrteti nazaj do odločbe Ustavnega sodišča z dne 17. 9. 2020, na podlagi katere je tedanje Ministrstvo za okolje in prostor občinam izdalo sistemska priporočila o odmeri NUSZ tudi za sakralne objekte. Prvi sta se odzvali Občini Postojna in Ilirska Bistrica, ki sta že leta 2021 oziroma predlani župnijam odmerili nadomestilo tudi za cerkve.

Kje zgodba korenini?

Zgodba korenini v prvem odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 (ZSZ/84), v katerem je bilo jasno zapisano, da so iz odmere NUSZ izvzete stavbe, »ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost«, obenem pa tudi zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe ali za objekte tujih držav ter mednarodnih in meddržavnih organizacij.

Preobrat: odločbi US

Vmes je ZSZ/84 prenehal veljati, so pa takrat ostale v veljavi določbe VI. poglavja o NUSZ. Do preobrata je prišlo z odločbama Ustavnega sodišča s 16. decembra 2004 in zlasti 17. septembra 2020, ki se naslanja na 218. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), v katerem verski objekti niso navedeni kot izjeme od plačila NUSZ. ZGO-1 sicer od leta 2018 ne velja več.

Sistemska priporočila občinam

Odločba Ustavnega sodišča iz leta 2020 pa je bila torej podlaga za sistemska priporočila občinam pri odmerjanju nadomestila, ki jih je leto pozneje izdalo tedanje Ministrstvo za okolje in prostor, v njih pa verskih objektov ne izvzema več od plačila NUSZ. Odločba Ustavnega sodišča z dne 17. septembra 2020 je TUKAJ, ključna je 40. točka na straneh 16 in 17.

Takole smo na spletni Družini pisali decembra 2022. FOTO: zajem zaslona

Soočenje stališč

Že konec leta 2022 smo na spletni Družini soočili stališča vodstev občin Postojna in Ilirska Bistrica ter tamkajšnjih duhovnikov, po pojasnila smo se obrnili tudi na takratno Ministrstvo za okolje in prostor (danes Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) ter na Ministrstvo za finance. Celoten članek lahko preberete TUKAJ.

Molk prekinili v Brestanici

Nato je za nekaj časa vse potihnilo, slišati je bilo le, da so bile pritožbe župnij praviloma neuspešne. Pred natanko dvema mesecema pa je spet završalo, saj se je župnijski upravitelj Župnije Brestanica Tomaž Šojč, sicer tudi skrbnik božjepotne bazilike Marije Lurške in hkrati še upravitelj župnij Senovo in Koprivnica, odločil, da ne bo več molčal …

Dobrih 2500 €

Farane je prek župnijskih oznanil in družbenega omrežja obvestil, da je drugo leto zapovrstjo od Mestne občine Krško prejel zahtevek za plačilo NUSZ, in navedel tudi konkretne številke, češ da letni znesek za Župnijo Brestanica nanese 1725,18 evra, za Župnijo Senovo 676,35 evra in za Župnijo Koprivnica 147,57 evra, skupaj torej malenkost več kot 2500 evrov.

Večina občin NUSZ za verske objekte ne odmerja

Opozoril je, da večina slovenskih občin NUSZ za verske objekte (še) ne odmerja, pa tudi, da je Krško ena redkih občin, v katerih komunala zaračuna najem duhovniških grobov tudi na pokopališčih, ki so v lasti župnije, in tudi za zaslužne duhovnike, ki so pustili velik pečat v župniji in kraju. Celotna objava na Facebooku:

Na spletni Družini smo za stališče poprosili brestaniškega župnika Tomaža Sojča, vprašanja pa smo naslovili tudi na kabinet župana Mestne občine Krško Janeza Kerina. Odgovore obeh strani v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Stališče župnika Tomaža Šojča

Letos so vaše župnije že drugo leto zapored prejele zahtevek za plačilo NUSZ tudi za verske/sakralne objekte. Je po vašem mnenju to obveznost Občine ali ima proste roke, ali plačilo odredi tudi vam ali ne?

Res je, že drugo leto so nam bili poslani zahtevki za plačilo stavbnega zemljišča, kar je odločila Občina Krško. Kot so pojasnili na Občini, je bilo tako sprejeto v skladu z navodili Ministrstva za okolje in prostor. Še bolj zanimivo in vprašljivo pa je dejstvo, da se ta »novost« dotika le cerkvenih stavb. Ostale pa so, kot je bilo določeno z UL SRS, št. 18/84, še vedno oproščene plačila stavbnih zemljišč (SZ). Gre za diplomatska predstavništva, državne in protokolarne ter vojaške objekte ….

Zakaj se vam zdi plačilo NUSZ tudi za verske objekte problematično? 

Kakor so državni objekti, stavbe ministrstva, diplomatski prostori in podobno namenjeni za delo v korist in za dobrobit družbe ter za izvajanje državnih dejavnosti, so tudi sakralni objekti v tem pogledu podobni. In če pogledamo še drugače: vsi državni oz. protokolarni objekti so ob obnovah in sanacijah breme države, pri cerkvenih objektih pa je prispevek države minimalen in največ za vzdrževanje in obnove še vedno prispevajo ljudje, ki pa po »novem« morajo plačati še davek za SZ.

So vas z Občine Krško, preden so se odločili za plačilo NUSZ tudi za verske objekte, kaj povprašali za mnenje ali vas vsaj obvestili, kaj nameravajo? 

Prav nič. Kot rečeno, so tak odlok sprejeli na eni od občinskih sej in to je to. Dosti žalostno je tudi, da smo med redkimi občinami s takšnim odlokom.

Kako velik strošek za vaše 3 župnije je teh nekaj več kot 2500 evrov letnega plačila za NUSZ? 

Vsak nepotreben strošek je lahko velik, posebej s pogledom na to, da so župnije različne. Nekatere župnije so manjše, pa imajo lahko v lasti tudi do 10 ali več cerkvenih objektov; in so lahko velike, kot nekatere mestne župnije, pa imajo na skrbi le eno cerkev.

Kako boste to vsoto pokrili? Ste že dobili kakšne odzive farank in faranov? 

Vsota se pokriva iz darov vernikov, kje drugje ni vzeti. Odzivi faranov so bili seveda kritični, še bolj ob občutku, da smo s takšnimi odločitvami zopet tarča kristjani. Celo svetniki, ki so tudi naši farani, niso bili v polnosti seznanjeni, kakšen odlok sprejemajo in kako na ta način obremenjujejo župnije.

Župnijski upravitelj Župnije Brestanica Tomaž Šojč. VIR: Župnija Brestanica

Nekatere župnije so se na odločitve občin pritožile, a bile v tožbah neuspešne. Ste tudi vi pomislili na pritožbo? 

Na odločitev občine smo se seveda takoj pritožili, tudi po posvetu z pravnimi službami na škofiji. Naše pritožbe so zavrnili v smislu, da se odlog plačila ne odloži. Posebej pa je treba poudariti, da postopek še ni končan, saj odločbe o tem, da bi bile pritožbe dokončno REŠENE, še ni.

Morda veste, kako je z NUSZ za verske objekte v sosednjih občinah – če prav vem, ga v Sevnici še ni, se pa pripravlja; kaj pa drugod? 

Po podatkih Skupnosti občin Slovenije so le nekatere občine odpravile neplačevanje za NUSZ za cerkvene objekte. Veliko občin, tako tudi naše okoliške, tega odloka še nimajo. In četudi se pripravljajo na to, bo gotovo sodelovanje in dogovarjanje v tej smeri, kako najbolje stvari izpeljati, potekalo v dogovoru in vsaj v kontaktu z župniki in škofijo, kar pa pri nas pogrešamo.

Še o zaračunavanju najema duhovniških grobov tudi na pokopališčih v lasti župnije reciva nekaj besed: kaj je v tem najbolj sporno? 

Ja, tudi tukaj želi Občina, seveda v sodelovanju s komunalnim pogrebnim podjetjem, uvesti kakšno novost, predvsem kar se dotika plačevanja najemnine za duhovniške grobove. Sporno ali bolje rečeno smešno je dejstvo, da so pokopališča večinoma vsepovsod, tako tudi pri nas, v lasti župnije, pogrebna podjetja oz. komunalne službe pa so le izvajalci dejavnosti na našem ozemlju.

Čeprav vam bodo znali na Občini pojasniti, da ni zakonske podlage, ki bi omogočala izjeme, pa je dobro spomniti, da se vse ne more gledati skozi pravno podlago, ampak se veliko stvari rešuje in reši z moralno, kulturno in nravno podlago. Če že, pa navajam še dejstvo, da imamo, vsaj pri nas, kar je priporočljivo tudi za vse ostale župnije, sklenjeno služnostno pogodbo, v kateri je jasno zapisano, da so duhovniški grobovi oproščeni plačila.

Pokopališče Senovo pa je poseben primer, kjer gre za pokopališče, ki ni v lasti cerkve, je pa do njegovega nastanka prišlo po posebnem prizadevanju prvega župnika župnije. Na prošnjo KS Senovo je takrat osebno zbiral prispevke po župniji, s katerimi je bilo kupljeno zemljišče za sedanje pokopališče. Po novi direktivi Občine Krško pa naj bi se plačeval tudi ta, edini duhovniški grob, počivališče ustanovitelja in graditelja župnije Senovo in tudi častnega krajana omenjenega kraja.

Stališče Mestne občine Krško

Zakaj ste se odločili (zdaj drugič) nadomestilo (NUSZ) odmeriti tudi župnijam za cerkve oziroma objekte, namenjene opravljanju verskih dejavnosti? 

Mestna občina Krško mora v skladu z veljavno zakonodajo obračunavati NUSZ tudi župnijam. Ministrstvo za okolje in prostor je izvedlo nadzor nad Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško (odlok iz leta 2015) in od Mestne občine Krško zahtevalo, da se oprostitev plačila NUSZ za »stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost,« črta iz odloka in v skladu z zakonodajo obračuna NUSZ.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se v Mestni občini Krško določa in obračunava na podlagi naslednjih pravnih aktov:

Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 – v nadaljevanju: ZSZ/84) v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v nadaljevanju: ZSZ),

Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15),

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-11/16-29 z dne 17. 9. 2020,

Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško (Uradni list RS, št. 76/19, 162/21 in 207/21).

Za vseh 10 župnij na območju občine Krško (za skupaj 66 odmernih predmetov, ki so v lasti župnij) je NUSZ na letni ravni v znesku cca 6.500 evrov (to pomeni cca 8,21 evra za en odmerni predmet na mesec).

Župan Krškega Janez Kerin. FOTO: FB Janez Kerin

Ali je MO Krško zavezana odmeriti NUSZ tudi za cerkve ali je to njena samostojna odločitev?

Mestna občina Krško deluje skladno z odločbo ustavnega sodišča. Prav tako smo prejeli priporočila, ki jih je občinam za zaračunavanje tega nadomestila oktobra 2021 poslalo Ministrstvo za okolje. V njih je ministrstvo zapisalo, da objekti, ki jih kot izjeme navaja prvi odstavek 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, ne morejo biti izvzeti iz odmere nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Nekatere župnije so na odločbe NUSZ za leto 2023 podale pritožbe, vendar so bile te pritožbe na 2. stopnji reševanja na Ministrstvu za finance zavrnjene kot neutemeljene.

Ali ste z župniki in župnijskimi upravitelji, ki delujejo na področju občine, o tem kaj diskutirali oziroma ali ste slišali njihove odzive?

Na letošnjem srečanju s predstavniki verskih skupnosti na območju mestne občine Krško, ki poteka vsako leto v začetku leta, smo z župniki oz. predstavniki verskih skupnosti odprli tudi to temo, na kateri smo jim v zvezi s tem vprašanjem pojasnili razloge.

Kako odgovarjate na očitek župnije, da je MO Krško »ena redkih občin, v katerih komunala zaračunava najem duhovniških grobov tudi na pokopališčih, ki so v lasti župnije, in tudi za zaslužne duhovnike, ki so pustili velik pečat v kraju in župniji«?

Odlok o pokopališkem redu v občini Krško (Uradni list RS št. 65/2018) in sprememba Odloka, ki je bila sprejeta v lanskem letu, ne predvideva oprostitve plačila stroškov najema grobnih prostorov. Prav tako tudi nobena druga zakonodaja ne zagotavlja pravne podlage, ki bi omogočala izjeme v smislu brezplačnega najema grobnega prostora.

Grobnina je strošek, ki ga plača vsakokratni najemnik groba. Z grobnino se pokrivajo stroški pokopališke infrastrukture, vodenja katastra in stroški rednega vzdrževanja pokopališč. V sklop rednega vzdrževanja sodi strošek odvoza odpadkov, porabljene vode in elektrike ter kanalščine, redni pregledi pokopališč, košnja zelenic, obrezovanje grmovnic, živih mej in dreves, pletje plevela na skupnih površinah, urejanje poti, pobiranje smeti ter zimsko odstranjevanje snega.

Cena najema ni visoka, za enojni grob znaša 18,61 evrov letno, z vključenim davkom. Zato smo prepričani, da to ni prevelik strošek, ki bi ga bilo potrebno pokrivati iz občinskega proračuna, hkrati pa tudi ni sprejemljivo, da bi zaradi oprostitve plačila zaslužnim krajanom njihov strošek morali pokrivati ostali najemniki grobov.

Še glede lastništva pokopališč: Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti zahteva od občin, da uredijo lastništvo pokopališč, saj je pokopališka dejavnost ena od obveznosti občin. Zaradi »zgodovinskih razlogov« je dosti pokopališč ob cerkvah in v lasti župnij. Mestna občina Krško se že nekaj let trudi, da bi uredila lastništvo, torej da bi pokopališča odkupila. Ker v večini primerov interesa za prodajo ni, je bila problematika urejena z dolgoročnim najemom, za kar Občina plačuje dogovorjeno najemnino.

Narobe bi bilo torej mešati ti dve kategoriji, lastništvo oz. najem pokopališč, ki je strošek občinskega proračuna, in grobnina, ki je namenski prihodek upravljalca pokopališča za njegovo vzdrževanje.

Kako (in okvirno v kolikšnem znesku letno) v MO Krško pomagate župnijam zlasti v segmentu varovanja kulturne in sakralne dediščine? 

Na področju kulturne dediščine je Mestna občina Krško v lanskem letu za obnove razpisala 40.550 evrov, večinoma za obnovo objektov sakralne dediščine.