Nadškof Visvaldas Kulbokas, ki je bil junija 2021 imenovan za apostolskega nuncija v Ukrajini, je v pogovoru za tiskovno agencijo SIR dejal, da je sprejel težko odločitev in ostaja v Kijevu. »Nismo samo veleposlaništvo,« je dejal.

»Ljudem in cerkvam v Ukrajini predstavljam papeža. Nimam le dolžnost, ampak tudi možnost, da sem blizu ljudem. Torej, moje mesto je tukaj,« je dejal.

Čutimo močno solidarnost med Ukrajinci ter tudi solidarnost, ki prihaja od zunaj, od tistih, ki molijo za mir, na nas, ki smo tu.

Če se bodo razmere poslabšale in če bo postalo »človeško nemogoče ostati«, se bo ponovno zastavilo vprašanje, ali oditi, je dejal v sredo. Zdaj je odločen ostati, »če nam uspe ostati tukaj, se ne bomo premaknili.«

Vatikanski veleposlanik v Ukrajini je skupaj z dvema sodelavcema in skupnostjo redovnikov, ki obiskujejo nunciaturo. Že pred rusko invazijo so si naredili nekaj zaloge hrane, tako kot večina prebivalcev ukrajinske prestolnice, čeprav mnogi niso verjeli, da bi se situacija lahko tako poslabšala.

»Hrano in vodo za nekaj časa še imamo, za prav dolgo pa ne. Problem resne humanitarne krize se ponekod že pojavlja in se bo v prihodnjih dneh razširil na celotno mesto, pa tudi na Harkov, Odeso, Mariupol, Herson, kjer je situacija podobna,« je dejal.

 Pri sebi imam vedno nahrbtnik z najnujnejšim: malo vode, dokumenti, telefon, da sem pripravljen na vse.

V pogovoru, ki so ga spremljali zvoki siren in bombardiranja, je še povedal, da so se umaknili v varnejše prostore, kjer tudi obhajajo mašo. »Pri sebi imam vedno nahrbtnik z najnujnejšim: malo vode, dokumenti, telefon, da sem pripravljen na vse.«

S tem, ko ostajajo v mestu, je dejal, lahko na nek način občutijo »dramo tistih, ki trpijo zaradi streljanja, mraza, nevarnosti, ran ali celo smrti«. Hkrati čutijo močno solidarnost med Ukrajinci, ne glede na vero in religijo, ter tudi solidarnost, ki »prihaja od zunaj, od tistih, ki molijo za mir, za nas, ki smo tu.«