»Zahvaljujem se vam, ker ste se odzvali mojemu povabilu in prišli nocoj. V čast mi je, da vas lahko sprejmem,« je nuncij Speich pozdravil zbrane po poslušanju slovenske in vatikanske himne. Da so odnosi med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo diplomatsko naravno vzpostavljeni že od dneva razglasitve neodvisnosti in priznanja države, je dejal nuncij Speich in dodal, da obletnico praznujemo nocoj, čeprav nekoliko pozno, tudi zaradi pandemije.

Sprejema so se udeležili vsi slovenski škofje, redovni predstojniki, predstavniki oblasti in kulturnega življenja iz vseh šestih škofij. FOTO: Benjamin Beci

»Želel sem povabiti vse dosedanje predsednike«

»Ni treba posebej poudarjati večstoletne navzočnosti Katoliške cerkve med slovenskim narodom in njenega pomena pri oblikovanju njegove identitete, ki je dosegla vrhunec z dokončno osamosvojitvijo. Odnosi med Svetim sedežem in Republiko Slovenijo so ubrani in prežeti z medsebojnim razumevanjem in spoštovanjem. Skupne teme so neštevilne in se še poglabljajo,« je v slovenščini prebral nagovor nuncij Speich: »Za praznovanje skupne obletnice sem želel povabiti vse dosedanje predsednike Republike Slovenije in sedem slovenskih veleposlanikov pri Svetem sedežu. Nekateri so se lahko odzvali vabilu, drugi se iz različnih razumljivih razlogov niso mogli. Vsi so bili pozitivni ustvarjalci na skupni poti.« 

Nuncij je poudaril, da na tem mestu ni treba omenjati številnih prispevkov Katoliške cerkve in Svetega sedeža pri izgradnji slovenskega naroda, »predvsem s spodbujanjem edinosti in sožitja, s preseganjem ran preteklosti ter z ustvarjanjem sedanjosti in prihodnosti, ki bosta zanimivi in spodbudni.«

»Čeprav je Apostolska nunciatura veleposlaništvo kot vsako drugo, daje svoj poseben prispevek,« je dejal v nagovoru nuncij Speich. FOTO: Ksenja Hočevar

Sveti sedež želi Sloveniji pomagati pri štirih izzivih

Čeprav je Apostolska nunciatura veleposlaništvo kot vsako drugo, daje po besedah apostolskega nuncija »svoj poseben prispevek«: »V imenu Svetega očeta želi spodbujati dobro, lepo in resnično v dvostranskih odnosih. To je veliko poslanstvo, ki se zelo malo ujema z današnjimi pragmatičnimi kategorijami ali gospodarskim in političnim realizmom splošnega globalističnega prepričanja. Sveti sedež in Katoliška cerkev želita pomagati Sloveniji pri njenem pogumnem odzivanju na različne izzive.« 

Za primer je dal tri izzive: antropološkega, ki se, kot je dejal, spopada s sedanjim nezaupanjem v človeško upravljanje; izziv upravljanja stvarstva, ki zajema celotno stvarstvo in gre onkraj ekologije ter spodbuja življenje v njegovi celovitosti, ter družbeni izziv, ki zahteva predvsem človeške in ne le politične odgovore. Na koncu je dodal še četrti izziv, to je izziv o bistvu pristnega dialoga in miru.

Povabljeni so na sprejemu prisluhnili nagovoru apostolskega nuncija Speich in zahvali škofa Andreja Sajeta. FOTO: Ksenja Hočevar

Primer zastonjskosti: koprske orgle in Karitasovo pomoč Ukrajini

»Naša hipermedijska doba tako zelo ljubi besede, podobe in misli v tem, kar ima najbolj priročnega za besedičenje, da nas osupne. Vodi nas v abstrakcijo, stran od resničnosti, in s polno hitrostjo povezuje novice, ki se na koncu potrjujejo ali si nasprotujejo. Kako naj se znajdemo, da bi 'našli' same sebe?« se je v nagovoru vprašal nuncij Speich in retorično odgovoril, da je prispevek, ki ga nudita Sveti sedež in Katoliška cerkev, »svojstven in svoboden«. 

Navedel je dva primera, za katera je dejal, da se bosta morda zdela smešna, a sta po njegovem bistvena. Kot prvi primer je dal slovesno umestitev največjih in glasbeno razkošnih orgel v koprski stolnici, drugi primer pa Slovensko karitas, ki je zbrala več kot 3 milijone evrov za pomoč Ukrajincem v trenutni stiski. Ta dva primera, je dejal gostitelj, »sta veliki znamenji zastonjskosti, ki je nujno potrebna za naše človeško bivanje. Slovenija je presegla samo sebe in za to se ji zahvaljujem.«

Nunciju Speichu se je za gostoljubje zahvalil novomeški škof in predsednik SŠK Andrej Saje. FOTO: Benjamin Beci

Pozdrav v madžarščini in italijanščini

Ob koncu je nuncij pozdravil zbrane še v madžarščini in italijanščini, ustavno priznanima jezikoma manjšin, ki živijo v Sloveniji: »Škofovska konferenca ne skrbi le za vernike slovenske narodnosti, ampak tudi za dobrobit vseh manjšin v Sloveniji. Prizadevanja so izjemno pozitivna, z veliko pozornostjo pa spremlja tudi slovenske manjšine zunaj Slovenije. To poudarjam zato, ker je Katoliška cerkev obstajala veliko pred sedanjim pojmom globalizacije. Spoštuje vse, tako kot spoštuje tudi druge izraze vernosti, ki so prisotni v Sloveniji. Javno pozdravljam versko ubranost, ki obstaja v Sloveniji,« je dejal v madžarščini.

V italijanščini, jeziku, ki ga najpogosteje uporablja, pa se je zahvalil vsem šestim škofijam, »ki so podprle ta nocojšnji dogodek«, svojemu sodelavcu, Mons. Yovku Pishtiyskemu, in osebju nunciature, ki mu, kot je poudaril, »omogoča moje poslanstvo«, ter neštetim Slovencem, »ki so prihajali in me še vedno prihajajo obiskat, da bi mi predstavili svojo deželo. Ta dvojni prispevek je čudovit in nujen.«

Ob koncu nagovora je zaželel zbranim, »naj živi in uspeva prijateljstvo med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem. Naj Bog blagoslovi nas in naša prizadevanja.«