Martinova mama Branka je odraščala na Vranskem, v študentskih letih pa je v Ljubljani spoznala ameriškega evangeličanskega pastorja, s katerim sta si spletla družinsko gnezdo v ZDA. Celotno družino Nyberg boste lahko pobližje spoznali v naslednji tiskani Družini, v pričujočem članku pa posvečamo pozornost življenjski poti novomašnika Martina, ki Slovenijo doživlja kot drugi dom, kot prostor, kjer se njihova družina počuti domače. »To, kar imate v Sloveniji, je res lepo. Že sama kultura in ta Avsenikova glasba ti dajeta občutek veselja in gostoljubnosti.«

Družina Nyberg med intervjujem na Družini. FOTO: Tatjana Splichal

Kaplan blizu mestnega središča Chicaga

Martin priznava, da je ponovitev nove maše na Vranskem doživljal z nekoliko nervoze, predvsem zaradi uporabe slovenščine pri mašnih delih. »Sicer pa z veliko hvaležnostjo, bil sem počaščen zaradi vseh teh ljudi, ki jih niti dobro ne poznam, a vedo zame in zame molijo. Bil je lep dan, ki ga ne bom pozabil.« Svojo duhovniško pot bo začel kot kaplan v Župniji sv. Jožefa blizu mestnega središča Chicaga. »Gre za srednje veliko župnijo s šolo. V bližini je tudi univerza in želim si, da bi v cerkev privabili več študentov. Zelo se veselim te službe.«

Med darovanjem (ponovljene) nove maše na Vranskem. FOTO: Primož Jerman

Lemont – ameriške Brezje

Na njegovo pozitivno podobo Cerkve je zagotovo vplivala izkušnja življenja slovenske katoliške skupnosti v Lemontu, ki mu rečejo tudi ameriške Brezje in letos obeležuje 30-letnico delovanja. »Enkrat mesečno smo tam pri sveti maši. V otroških letih smo ob sobotah tam obiskovali slovensko šolo in sodelovali pri folklorni skupini. Pri maši smo ministrirali. Po maši imamo tam vedno skupno kosilo, kar je vedno prijeten dogodek, kjer se družimo z družinskimi prijatelji. Tudi v domači župniji imamo dobre prijatelje, a v slovenski skupnosti v Lemontu je čutiti nekaj globljega,« pripoveduje Martin. Njegove nove maše v Lemontu se je udeležilo tudi od 50 do 60 slovenskih družin, od tega med 10 in 15 iz njihove domače župnije.

Martin je mašniško posvečenje prejeli po rokah slovenskega duhovnika, predstojnika frančiškanske skupnosti v Lemontu p. Metoda Ogorevca. FOTO: Tatjana Splichal

Med študijem z Bogom vzpostavil globlji odnos

Med dodiplomskim študijem na Ameriški katoliški univerzi (The Catholic University of America), kjer je študiral ekonomijo in finance, je poglobil vero. V kampusu je bil namreč del moške skupine, kjer je našel veliko dobrih prijateljev. »Tam sem se res naučil, kako moliti in z Bogom vzpostaviti globlji odnos.« Med študijem ga je navdušil predmet filozofija religije, ki ga je predaval dominikanski duhovnik. »Spomnim se trenutka, ko sem resnično začutil spoznanje, da Bog resnično obstaja. Da ne gre le za idejo, o kateri razpravljamo, temveč da je resničen in da je tu. To je bil trenutek, ko sem se vprašal, kaj delam v svetu financ. V ekonomiji res nisem čutil poklicanosti, ni mi dajalo smisla, ni me zanimalo. Sčasoma sem spoznal, da je duhovništvo moja pot.«

Ko pridejo dvomi

Ko gleda nazaj, se spominja, da prva leta v semenišču niso bila lahka. Že prvi teden, ko je bil v semenišču, je v ameriški Cerkvi izbruhnil velik škandal zaradi spolnih zlorab. »Ob vseh intervjujih, ki so polnili naslovnice časopisov, sem se spraševal, kaj delam tu. Čutil sem, da to ni bila ravno najboljša odločitev, kot da sem stopil na potapljajočo se ladjo. Ob vseh dvomih mi je eden od duhovnikov v branje izročil članek, kjer je bilo izhodiščno vprašanje, ali si dovolj šibek, da postaneš duhovnik. Biti duhovnik ni v tem, ali smo sposobni opravljati to delo, temveč ali si se sposoben prepustiti Bogu, da te vodi?«

Martin z mamo Branko in očetom Stuartom. FOTO: Tatjana Splichal

Česa se najbolj veseli?

Na duhovniško službo se počasi že privaja, sploh na obhajanje zakramentov. »To je zelo razveseljiva in močna izkušnja. Preden sem prišel v Slovenijo, sem pomagal v župniji in imel izkušnjo spovedovanja. To je zelo lep trenutek z ljudmi, ki govorijo o stvareh, ki jih z drugimi ljudmi ne.« Ob pastirskem delu se veseli tudi spoznavanja družin v župniji, kjer bo deloval. »Jezus si želi dobrega in poglobljenega odnosa z nami. Meni je to res spremenilo vse,« dodaja simpatični in iskreni 29-letni novomašnik.

V naslednjih dneh bomo na spletni strani Družine predstavili tudi letošnje slovenske novomašnike, ki bodo posvečeni v duhovnike na praznik apostolov Petra in Pavla.