Na duhovnih vajah po prvem in drugem letniku srednje šole je začutil, da Bog od njega nekaj želi oziroma pričakuje, »a jaz sem si v mislih že predstavljal, kako se bom poročil, imel vsaj pet otrok, kako jih bom vzgajal in kakšno službo bom imel«. A Gospod je imel zanj drugačen načrt. Po letih tihega duhovnega zorenja v njegovem srcu je na koncu z veseljem dejal: »Naj se zgodi Božja volja, ne moja«.

Zjutraj je začel redno hoditi k maši

V škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani je preživel štiri najlepša leta, poudarja Luka, saj so se mu tu odprla nova obzorja. V srednji šoli se je zelo dobro počutil in začel odkrivati sebe. Zelo kmalu je začel redno obiskovati mašo. »Vsak dan sem se zgodaj od doma vozil v šolo in sem imel do začetka pouka še skoraj eno uro časa, zato sem začel hoditi k maši. To je bila ena pomembnejših stvari, ki mi je počasi odpirala vrata do Boga.«

Vseskozi v igri fizika, nato pa bogoslovje

»Imel sem zelo lepo otroštvo«, opisuje bodoči novomašnik, ki ima še starejšega in mlajšega brata. »Živimo precej na samem, na deželi sredi gozda. Moje otroštvo je bilo zaznamovano z vero. Bilo je samoumevno, da molimo zvečer, pred jedjo in še kdaj vmes, prav tako smo redno hodili k nedeljski maši. Za vse to sem zelo hvaležen, predvsem za zgled staršev.« Pri očetu občuduje pokončno vero in poštenost, pri mami pa milino in pobožnost. Ko je v njem dokončno dozorela odločitev za duhovništvo, je to najprej povedal staršem in nato domačemu župniku. »Starši so bili veseli, čeprav sprva tudi malo šokirani, saj o tem doma nisem nikoli govoril. Nameraval sem študirati fiziko. Razumljivo je, da starši čez noč niso mogli sprejeti tega, saj so imeli tudi oni zame določene predstave.«

Luka Jesenko bo posvečen v duhovnika v sobot, 29. junija, ob 17. uri, v koprski stolnici. Novo mašo bo daroval 30. junija, ob 10. uri, v Godoviču.

O študiju in diakonskem posvečenju v Rimu

Leta 2018 je vstopil v ljubljansko Bogoslovno semenišče, dve leti pozneje pa je odšel na študij v Rim in ga na Papeški univerzi Gregoriana, kjer je študiral splošno teologijo, z odliko zaključil. »Izkušnja tujine je zelo dobrodošla, saj sem dobil občutek mednarodnosti in univerzalnosti Cerkve. Imel sem sošolce z vseh celin, kar mi je razširilo pogled.« Še zelo svež je spomin na lansko diakonsko posvečenje, ki je bilo v cerkvi svetega Ignacija Lojolskega v Rimu. »Diakonsko posvečenje je glavna prelomnica, tukaj pade dokončna odločitev. Včasih se šalimo, da od tu naprej ni več poti nazaj.« Zadnje leto opravlja pastoralno prakso v Sežani, kjer pobližje spoznava, kaj ga čaka v vlogi duhovnika. Med drugim sodeluje s skavti, obiskuje starejše in bolnike ter spoznava raznolikost župnijskega dela.

Novomašno geslo Luke Jesenka je: 'Ti si moj Gospod, vsa moja sreča.' FOTO: Siniša Kanižaj

Gore in glasba

Veličastnost Božjega stvarstva občuduje tudi v naravi. Z družino so veliko hodili v hribe, zato je ljubezen do gora rasla skupaj z njim. V srednji šoli se je začel rekreativno ukvarjati s športnim plezanjem. »Zadnja leta, ko sem bil v semenišču, sem težje našel čas za to, ampak se želim spet podati nazaj v te vode.« Blizu sta mu tudi petje in igranje kitare. »Od malega sem rad pel. Prepeval sem v različnih zborih. Tudi kot duhovnik bom imel precej priložnosti za to, kar mi bo v veselje. Igranja na kitaro pa sem se naučil sam v srednji šoli. Takrat sem imel neko rockersko obdobje, zato imam doma električno kitaro, na kateri se sicer zdaj bolj nabira prah,« pripoveduje mladenič, ki z veseljem in hvaležnostjo pričakuje mašniško posvečenje. »To je velika stvar. Vem, da nikoli ne bom dovolj dobro pripravljen na to in da je to nekaj, kar me presega,« skromno priznava novomašnik Luka Jesenko.

Preberite tudi: Kje in kdaj bodo v duhovnike posvečeni letošnji novomašniki?

V uredništvu Družine Luki Jesensku na duhovniški poti želimo obilo Božjega blagoslova!