Tistega leta, ko so bile volitve, so se Butalci skregali s pametjo. Zmagali so Butalci. Kako tudi ne, ko pa vemo, da pametnejši popusti. Po vrhu tega so imeli Butalci izdatno pomoč kolesariata, ki je ob petkih po mestnih trgih zganjal strahoten hrup okoli tega, v kakšni diktaturi da živimo in kako slabo da nam gre. Kolesariat je seveda vedel, kaj počne, pa tudi to, da ga po opravljenem delu čaka nagrada. Gesla kolesariata so potem tudi ob svetkih ponavljali družbenopolitični delavci iz osrednjih medijev, ki sami sebe ljubkovalno imenujejo novinarje. Tolkli so se po prsih, češ da niso nikogaršnji hlapci, in zvesto služili levici.

V tem hrupu in ropotu je zdrava pamet zaman opozarjala, da nam gre v bistvu dobro, da je gospodarstvo po epidemiji covida hitro okrevalo, da je kupna moč prebivalstva večja kot kdajkoli prej, da je vlada z ukrepi učinkovito zavarovala tako zdravje kot socialno varnost ljudi ... V pouličnem kravalu so mnogi pozabili celo to, kakšnih pomoči so b...