Mladi Slovenci so od nekdaj radi romali na novoletna evropska srečanja in si potiho tudi želeli, da bi srečanje kdaj morda lahko gostila tudi Slovenija. To priložnost bo Ljubljana dobila prihodnje leto. Srečanje bo potekalo od 28. decembra 2023 do 1. januarja 2024. 

Mladi se veselijo, da bodo prihodnje leto v vlogi gostiteljev. FOTO: Marija Poklukar/Katoliška mladina

Na tiskovni konferenci, ki je potekala pred uradno razglasitvijo, je bil prisoten tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Na njej je povedal, da "gostiti več tisoč mladih ni lahka naloga, vendar lahko v njej vidimo Božji klic, ki prinaša novo življenje v naše župnije in druge krščanske skupnosti. Je tudi lepa priložnost, da k sodelovanju povabimo tudi tiste, ki so se oddaljili od Cerkve, in jih prosimo, da bi gostili mlade na svojih domovih."

Nadškof Stanislav Zore je mlade, zbrane v Rostocku, povabil v Ljubljano. FOTO: Nadškofija Ljubljana

Na novinarski konferenci je bil navzoč tudi Joachim Wilhelm Gauck (predsednik Zvezne republike Nemčije v letih od 2012 do 2017). Povedal je, da sta bivša Vzhodna Nemčija in Slovenija povezani s podobno preteklostjo, ki jo je vodila skupna želja po svobodi in pripadnosti evropski skupnosti.

Tudi po sto tisoč udeležencev

Osrednja podoba romanja mladih je križ. FOTO: Marija Poklukar/Katoliška mladina

Prvo novoletno srečanje mladih je leta 1978 gostila francoska prestolnica, Pariz pa je tudi sicer največkrat organiziral dogodek. V teh dobrih štirih desetletjih se je srečanje ustavilo v številnih evropskih mestih od Lizbone do Rige, medtem kot je bila organizacija dogodka za Slovenijo doslej nepredstavljiva.

Srečanja se je namreč v najboljših letih udeleževalo tudi po sto tisoč mladih, v zadnjih letih pa je precej upadlo. Zadnje predkoronsko srečanje v Vroclavu je povezalo okoli 15 tisoč mladih, letošnjega v Rostocku, ki je prvo po dveletni pandemični prekinitvi, pa se jih udeležuje približno pet tisoč.

Vsaka stvar je za nekaj dobra

»Zmanjševanje števila udeležencev je odprlo priložnost tudi Sloveniji, da lahko gosti tako srečanje,« se gostovanje dogodka v domovini veseli direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. Taizéjski bratje so se na povabilo Slovenije odzvali tudi zaradi rasti zanimanja slovenske mladine nad Taizéjem v zadnjih letih.

Taizéjski bratje so se odzvali povabilu tudi zaradi vse večjega zanimanja slovenskih mladih za srečanja. FOTO: Marija Poklukar/Katoliška mladina

»Želeli smo odgovoriti na lepo vabilo in dolgoletno željo Slovenije,« je dejal brat Andraž iz ekumenske skupnosti bratov iz Taizéja. Ob tem je poudaril pomen sodelovanja vseh vključenih, ne le zato, ker smo skupaj močnejši, temveč tudi za to, ker je to znamenje upanja.

Velika priložnost za vse

Srečanje bo na vabilo iz Slovenije organizirala Taizéjska skupnost v sodelovanju z Nadškofijo Ljubljana in drugimi krščanskimi Cerkvami ter s podporo mesta Ljubljana. K sprejemu romarjev iz vse Evrope pa bodo povabljene tudi župnije v Ljubljani in širši okolici.

Za župnije je to lahko tudi velika priložnost. »Župnije so vključene tudi v dopoldansko dogajanje in so pozvane, da skupaj z mladimi, ki pridejo, odkrivajo nove poti solidarnosti in k uresničevanju evangelija. Je pa tudi priložnost, da se mlade povabi, da postanejo protagonisti v svoji župniji,« poudarja Tilen Čebulj, koordinator Taizéja in ESM pri Katoliški mladini.

Za celotno Slovenijo, ne le ljubljansko nadškofijo pa je to zagotovo lepa priložnost, ki nas lahko poveže, dodaja Mehle. »Ko nekoga gostiš, sprejmeš goste, te nagne k temu, da odpreš svoje srce. Kar je ključno, pa je, da ESM tudi priložnost, da se vključijo tudi tisti, ki so se morda oddaljili od Cerkve.« Organizacijo dogodka »lahko izkoristimo tudi za rast naše Cerkve.« In predvsem, kot poudarja brat Andraž, »prinesti svet v dom Ljubljančanov.«

Kaj je ESM?

Evropsko srečanje mladih (ESM) je dogodek, ki ga pripravlja Taizéjska skupnost kot del Romanja zaupanja na Zemlji. »Srčika srečanja je, da taizéjski bratje mlade spodbudijo, da bi postali nosilci miru, zaupanja in sprave v kraju, kjer živijo,« poudarja Tilen Čebulj.

Celotno pot so taizéjski bratje poimenovali romanje zaupanja na zemlji, »ker se na srečanju znajdemo v nepredvidljivi situaciji: odpravimo se v mesto, ki ga ne poznamo, ne vemo, kje bomo spali, ali bomo dobili hrano. Ravno v tem zaupanju naredimo prvi korak, potem spoznamo ljudi, kraje, mesta na poseben, pristen način in marsikateri predsodki odpadejo. Ravno s tega vidika se zgodi kakšen korak sprave,« poudarja Čebulj.