O nastanku skladb je zapisal: Prvi povod za nastanek skladbe so bila predavanja liturgike in liturgične zakonodaje profesorja Slavka Krajnca na Teološki fakulteti v Ljubljani, na katerih je med drugim omenil pomanjkanje uglasbitev vstopnih spevov ali primernih besedil za nedelji Gaudete v adventu in Laetare v postu. Besedilo vstopnega speva za nedeljo Gaudete me je nagovorilo in nastala je prva mala perioda, ki jo je zaznamovala tudi snov, ki smo jo istočasno obravnavali na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri predmetu analiza glasbenih oblik, ki ga predava Damijan Močnik. On me je nato nagovoril, naj nastali material razširim in me usmeril, v katero smer naj grem z uglasbitvijo. 

Besedilo vstopnega speva za nedeljo Gaudete me je nagovorilo in nastala je prva mala perioda.

Bližal se je čas omenjene nedelje, ko so v Litiji tisto leto praznovali tudi žegnanje. Besedilo in uglasbitev sta bili kot nalašč za to priložnost. Dirigentka zbora sv. Nikolaja Litija, v katerem pojem, Helena Fojkar Zupančič, mi je pri izdelovanju skladbe predlagala še eno zvočnost, in sicer zvočnost angleških zborov in tamkajšnje prakse, pri kateri ljudstvo poje glavno melodijo, zbor ali vsaj sopran pa obenem poje melodijo čez osnovni napev. Z ozirom na to sem oblikoval konec skladbe. Za isto priložnost je nastala tudi uglasbitev Psalma 146.

Vstopni spev za 3. adventno nedeljo Gaudete – Veselite se v Gospodu – je nastal v dveh različicah. V prvi se spev trikrat ponovi, prvič v ženskih glasovih, drugič v štiriglasnem mešanem zboru, tretjič pa se nad osnovno melodiko pojavi solistični sopran (lahko ga poje tudi skupina sopranov) in razigrana solistična melodija v orglah. Zborovski stavek je gladko tekoč, spremljava pa zahteva skrbno pripravo. Glasbena podoba učinkovito nadgradi besedilo. 

Druga različica je preprostejša in vključuje tudi psalm, ki spada k spevu. Žal se skladatelji pogosto srečujemo z nepevnimi prevodi psalmov. Za tekočo uglasbitev verzov je potrebno včasih primerjati različne prevode in potem izbrati primerno varianto. Tudi odpevi se nekritično spreminjajo. Pri psalmu za 3. adventno nedeljo, leto A, se je odpev Gospod, pridi in nas reši v novem lekcionarju spremenil v Gospod, pridi, da nas rešiš, kar je za petje precej manj posrečeno. Mislim, da je potrebno tovrstne spremembe uvajati »s tresočo roko«, predvsem pa bi veljalo poleg liturgikov in prevajalcev za nasvet vprašati vsaj še kakšnega pesnika in skladatelja.

Skladbe v tokratni notni prilogi so vsekakor pomembna osvežitev našega repertoarja.

Skladbe v tokratni notni prilogi so vsekakor pomembna osvežitev našega repertoarja in samo želimo si lahko, da jih bodo zbori v čim večji meri sprejeli in izvajali.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (4/2023).