Na razstavi bodo med drugim predstavili več kot 1.400 predmetov s petih gorjanskih utrjenih višinskih poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških naselij. Po navedbah STA gre za arheološke najdbe s petih višinskih naselij ali refugijev, ki so na dolenjski strani Gorjancev razmeroma blizu sobivala v nemirnem obdobju tako imenovanega preseljevanja ljudstev.

Razstava bo osvetlila tudi na Dolenjskem manj raziskano obdobje med 3. in 6. stoletjem med zatonom antike in prihodom Slovanov ter pretežno naselbinske najdbe pozneje v zgodovini izginulih in drugih ljudstev, kot so bili romanizirani staroselci, Goti, Langobardi, Gepidi, Avari in druga ljudstva. Kot kažejo razmeroma bogate in pogoste gorjanske najdbe, je bilo na pobočjih Gorjancev nad vasjo Mihovo dokaj pomembno središče z več naselji na Gradcu, Pragu, Zidanem Gabru, Kozjem hrbtu in Camberku.

Razmeroma bogate in pogoste gorjanske najdbe kažejo, da je bilo na pobočjih Gorjancev nad vasjo Mihovo dokaj pomembno središče z več naselji.

Osrednje območno vojaško, politično in versko središče - gre namreč za čas zgodnjega krščanstva - je bil verjetno Zidani Gaber, kateremu poseben status dajejo tam odkriti trije svinčeni poštni pečati s podobo bizantinskega cesarja Justinijana I., ki je živel v 6. stoletju.

Sodeč po množici ostankov orožja, med katerimi so tudi deli pozlačenih čelad in oklepov iz železnih lusk, pa lahko domnevamo, da je tam bival tudi višji vojaški kader, ki je rimsko državno mejo oziroma rimski limes skušal zavarovati pred barbari, ki so iz širne Panonske nižine skušali prodreti do Rima.

FOTO: Rasto Božič/STA

Odkrili so tudi temelje in ostanke zgodnjekrščanskih cerkva, ki prav tako pričajo o določenem območnem verskem središču in ljudeh, ki so varnost ob prodirajočih barbarih poiskali na vrhovih višinskih osamelcev in si skušali tamkajšnje življenje urediti po prilagojenih poznoantičnih civilizacijskih obrazcih. Številni ohranjeni nakitni predmeti z značilno krščansko simboliko, na primer s podobo goloba, rajske ptice, pava ali križa, pa dokazujejo, da gre za obdobje zgodnjega krščanstva.

Zgodovinski odmev omenjene poselitve je bil gotovo tudi vir za ljudsko izročilo, ki ga je v Bajkah in povestih o Gorjancih ohranil pisatelj Janez Trdina.

Arheolog Križ, ki je tudi avtor razstavnega kataloga, je opozoril, da je bil zgodovinski odmev omenjene poselitve gotovo tudi vir za ljudsko izročilo, ki ga je v Bajkah in povestih o Gorjancih ohranil pisatelj Janez Trdina. Tam so namreč kot spomin antičnega časa omenjene vile, škrati, ajdi, velikani in druga gorjanska pravljična bitja.

Razstava v novomeškem Dolenjskem muzeju bo na ogled do 18. maja prihodnje leto.