V dokumentu so zbrani in na izviren način predelani predlogi, ki so sad plenarnega zasedanja Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov februarja 2019, poroča Radio Vatikan. Tokratno apostolsko pismo sledi pismu, ki ga je papež naslovil na škofe po objavi motuproprija Traditionis custodes (Varuhi tradicije), katerega glavni namen je nadaljevati »nenehno iskanje cerkvenega občestva« glede edinega izraza lex orandi (»pravila molitve«) rimskega obreda, ki se izraža v knjigah bogoslužne prenove, kakršno je želel drugi vatikanski cerkveni zbor.

Novi dokument ponuja številne spodbude za razumevanje lepote resnice obhajanja bogoslužja.

Novi dokument ni napisan v obliki navodil, temveč gre bolj za meditativno besedilo z živim svetopisemskim, patrističnim in bogoslužnim pečatom, ki ponuja številne spodbude za razumevanje lepote resnice obhajanja bogoslužja. Iz te se namreč rodi in krepi občestvo, živeto v bratski ljubezni, ki je prvo in najučinkovitejše pričevanje evangelija. Po papeževih besedah »bogoslužje, ki ne evangelizira, ni pristno; prav tako kot ni pristno oznanjevanje, ki ne vodi k srečanju z Vstalim Gospodom pri bogoslužju«.

FOTO: Vatican Media

Frančišek se zaveda, da vprašanj ne obravnava zelo podrobno, kljub temu pa ponudi veliko izhodišč o teološkem pomenu bogoslužja, o potrebi po resni in življenjski bogoslužni formaciji celotnega Božjega ljudstva. Besedilo svari pred pastmi individualizma in subjektivizma, pa tudi abstraktnega spiritualizma: poklicani smo, da si znova pridobimo sposobnost simbolnega delovanja in razumevanja, ki je za bogoslužje temeljnega pomena.

Opustimo polemike in skupaj prisluhnimo, kaj Duh govori Cerkvi; ohranjajmo občestvenost, še naprej bodimo osupli nad lepoto bogoslužja.

Ob Jezusovi goreči želji (Desiderio desideravi, Lk 22,15), da bi bili deležni njegovega telesa in krvi, smo primorani sprejeti vabilo, s katerim se sveti oče obrača na vse Božje ljudstvo: »Opustimo polemike in skupaj prisluhnimo, kaj Duh govori Cerkvi; ohranjajmo občestvenost, še naprej bodimo osupli nad lepoto bogoslužja. Podarjena nam je bila velika noč; dopustimo, naj nas ohranja želja, ki jo ima Gospod še naprej, in sicer da bi jo mogel jesti z nami.«