Pridevnik »nov, svež, prenovljen« (hebr. h⋅ād¯aš; gr. kainós) označuje nove stvari, ki so posvečene Bogu kot hiša (5 Mz 20,5), voz skrinje zaveze (2 Sam 6,3) ali pa daritev nove pšenice (3 Mz 23,16). Poleg tega za novost zaznamuje tudi medosebne človeške odnose kot novega kralja (2 Mz 1,8) ali pa novo ženo (5 Mz 24,5). Ker so se predajali češčenju novih božanstev (5 Mz 32,17), prerok izoblikuje svojo kritiko tako zapisano na novem zvitku (Iz 8,1) kakor tudi prek znamenja novega, raztrganega plašča (1 Kr 11,29-30) ali novega, razbitega vrča (Jer 19,1-11). Čeprav se zdi, da ni nič novega pod soncem (Prd 1,9), pa Gospod obljublja novo zavezo (Jer 31,31) z novim srcem in novim duhom (Ezk 36,26) ter ne nazadnje popolno novost s prenovitvijo stvarstva (Iz 65,17). Upanje na odrešenje, ki ga udejanja Gospod in je spremljano s pesmijo (Ps 33,3), najde svojo uresničitev z Jezusovo evharistično daritvijo, ki predstavlja novo zavezo (Lk 22,20) ter začetek novega življenja z novim življenjem v K...