Na nedeljo pred binkoštmi vsako leto obhajamo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, ko se spominjamo medijskih dosežkov in se osredinjamo na vprašanje, na kakšen način lahko ta sredstva kar najbolje uporabimo za širjenje evangeljskih vrednot.



Ob letošnji 52. medijski nedelji je papež Frančišek napisal poslanico z naslovom »Resnica vas bo osvobodila« (Jn 8,32). Lažne novice in novinarstvo miru.

Kaj sploh je novinarstvo miru?

Pred okoli 60 leti je pobudo zanj dal ugledni mirovni razumnik Johan Galtung, odtlej pa služi kot model in vir praktičnih možnosti za časnikarje.

Galtung sam je novinarstvo miru označil kot »način, ko uredniki in poročevalci izbirajo med različnimi možnostmi – o čem bodo poročali in na kakšen način, kar družbi nudi priložnost, da premišljuje in ceni nenasilen odziv na spore«. V pogovoru za spletni portal Vatican News je Galtung pojasnil, kako je prišel do koncepta »novinarstva miru« ter se obenem zahvalil papežu Frančišku za vso njegovo naklonjenost in podporo.

Ideja v temeljih novinarstva miru

Galtung je pojasnil, kako je zgolj s preučevanjem in razčlenjevanjem načinov poročanja v norveških časnikih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, »to je bil čas, ko smo govorili o Kubi in Kongu«, prišel do štirih zaključkov: novica mora biti negativna (povezana z vojno in nasiljem); usmerjena mora biti v povzročitelja, ne dogajanje (nekoga je treba obdolžiti); dotikati se mora naših držav (elitnih držav); in dogajanje mora imeti učinek na pomembne ljudi v pomembnih državah. Torej, je pojasnil Galtung, izberemo nek dogodek in skušamo ugotoviti, ali izpolnjuje vse štiri naštete pogoje: če jih, potem dogodek zlahka postane novica.

Šestdeset let po tem, ko je Galtung uvedel koncept »novinarstva miru«, pa je spregovoril o tem, kaj to pomeni danes, ter opozoril, da se je v vsem tem času osredinjal na koncept miru in prišel do zaključka, da obstaja razlika med »pozitivnim« in »negativnim« mirom.

»Novinarstvo miru je razdeljeno na dva dela: 'negativno' novinarstvo miru, ki skuša poiskati rešitev za spore, da bi zmanjšalo nasilje; in 'pozitivno' novinarstvo miru, ki želi raziskovati možnosti za pozitivnejše sodelovanje. Z drugimi besedami, prvo se osredinja na negativne, drugo pa na pozitivne vidike,« je pojasnil Galtung.

Papež Frančišek in »novinarstvo miru«

Papež Frančišek je letošnjo poslanico ob svetovnem dnevu sredstev družbenega obveščanja posvetil »novinarstvu miru«, za kar mu je Galtung izjemno hvaležen. Kot je dejal, je prepričan, da je papež eden največjih pozitivnih likov našega časa in »jasno, da sem precej navdušen nad njegovim odnosom do konceptov, kakršen je novinarstvo miru, zato se mi zdi njegova podpora velika spodbuda pri mojem delu«.

Ob komentarju, kako papež Frančišek v svoji poslanici zatrjuje, da je »mir resnična novica«, Galtung odgovarja na vprašanje, »zakaj je medijem tako težko poročati o miru? Zakaj se zdi, da jih zanima le vojna?« Po njegovem mnenju je to zato, »ker ne vedo, kako o miru pisati, pravzaprav niti ne vedo, kako naj si mir sploh predstavljajo!«

Galtung je še spomnil na izreden primer na Danskem, ko so ljudje nenadoma začeli govoriti o »spravi«, o spravi glede pomembnih dogodkov, ki so se v preteklosti dogajali na Danskem, in časnikarji o tem niso pisali, ker vsega skupaj sploh niso razumeli! Galtung meni, da so časnikarke običajno bolj dovzetne in bolj sposobne udejanjati »novinarstvo miru« kot njihovi moški kolegi.

Potreba po izobrazbi časnikarjev

Galtung je na koncu pogovora poudaril, da ima kultura »novinarstva miru« korenine v izobraževanju in urjenju časnikarjev, in v tem, da ne jemlje kot samoumevnih nekaterih smernic velikih šol časnikarstva v današnjem svetu, zato da bi prekinila negativno izročilo in uveljavila koncept »novinarstva miru«.

Vir: Vatican News
Foto: Vatican News