To je danes družbeno neprimerno dejanje. Vsi skupaj smo jo, družbo namreč, predvsem s pomočjo novinarjev etabliranih medijev, na čelu z RTV Slovenija, pripeljali tako daleč, da se, če se že pogovarjamo, pogovarjamo tako, kot da je svet črno-bel. Pa ni. Sestavljen je iz veliko odtenkov sive.

Tako tudi vse, kar pripravljajo na javni radioteleviziji, ni samo ali slabo ali dobro. Seveda sem se poigravala z mislijo, da bi našla drugo temo za »prepih«, a mi vest ni dala. Pred leti mi je na srečanju katoliških novinarjev ob razmišljanju, zakaj se ljudje vedno, ko nekaj poveš prav in resnično, burno odzovejo, velikokrat celo z jezo, pater jezuit dejal: »Draga gospa, resnica ni zastonj.« Hvala Bogu, da jo lahko izraziš. Ne mislim, da pišem o neki veliki »resnici«, pišem o tem, kaj mislim.

TV-oddaja Globus je spadala med tiste, ki sem jo z zanimanjem pogledala. Ne vedno s strinjanjem, vsekakor pa z odpiranjem vprašanj in radovednosti, da sem o določeni temi šla iskat še druga poročila, vire. To je zame dovolj za odločitev, da oddajo pogledam.

Vsak seveda z zrnom razuma doda svojo osebno noto, nazor in vrednote, iz katerih izhaja, kar pa nikakor ne pomeni navijaštva za eno ali drugo stran.

Od vodstva RTVS, njenih glavnih, odgovornih in še kakšnih urednikov kot davkoplačevalka in s tem avtomatično tudi kot naročnica tako kot vsi, ki sicer »ne verjamejo medijem«, a jih vneto spremljajo, tudi sama kot bolj ali manj redna gledalka, ki še vedno spremlja novice po kanalih klasičnih medijev, pričakujem, da bo v prihodnje na zunanjepolitičnem področju še kak dopisnik več, še kakšna magazinska oddaja o življenju in dogajanju po svetu več.

Ko sem bila leta 1996 v Rimu, je bilo tam šest akreditiranih novinarjev iz mlade Slovenije, dva iz RTVS. Danes je eden. To, da morajo biti novinarji, dopisniki zavezani etičnemu in profesionalnemu kodeksu, menda vedo sami. Vsak seveda z zrnom razuma doda svojo osebno noto, nazor in vrednote, iz katerih izhaja, kar pa nikakor ne pomeni navijaštva za eno ali drugo stran. Pomeni pluralnost. Ne nazadnje se dopisniški mandati iztekajo, ljudje menjujejo in se tako v nekem časovnem obdobju stvari uglasijo. Prav na zunanjepolitičnem področju lahko RTVS naredi veliko.

Gledalci, bralci smo željni poglobljenih, dobrih, avtentičnih zgodb.

Z zanimivimi, verodostojnimi prispevki iz širnega sveta lahko pridobi gledanost, gledalce. Nočemo vsi samo agencijskih novic, novic novinarjev, ki jih, kot že leta poudarja kolega Bernard Nežmah, za tri dni nekam pošljejo, ne da bi znali jezik, da z intervjuji nekaj veljakov z vnaprej pripravljenega spiska pripravijo poročilo. Nočemo samo povzetkov povzetkov. Gledalci, bralci smo željni poglobljenih, dobrih, avtentičnih zgodb. Ni treba, da so vedno iz vojnih žarišč.