Preden je bil leta 2005 izvoljen za papeža, si je kardinal Joseph Ratzinger želel postati vodja vatikanske knjižnice in arhivov. Tako je v pogovoru za vatikanski časnik ‘L’Osservatore Romano’ pojasnil novi ‘arhivar in knjižničar svete rimske Cerkve’, nadškof Jean-Louis Brugues. V osebnem pogovoru pred imenovanjem mu je Benedikt XVI. dejal, da je bilo to od nekdaj njegovo sanjsko delovno mesto, razlaga Brugues. Tesne povezanosti papeža z vatikansko knjižnico si ni težko predstavljati, če pomislimo ‘na bogastvo in moč’ njegovih pridig in nagovorov. Oseminšestdesetletni Francoz je svoje novo delovno mesto prevzel ob koncu letošnjega junija.

Nadškof Brugues je pomen vatikanske knjižnice za katoliško Cerkev primerjal z ladijskim gredljem: za večino neviden, toda nujno potreben, če želimo ladjo ohraniti nad vodno gladino. Brez trdega dela v arhivih bi številni cerkveni nauki preprosto izginili. Knjižnica ima tudi vesoljno vrednost, saj Cerkev predstavlja ‘najstarejšo ustanovo človeštva’, je pojasnil francoski nadškof. V šolah in na univerzah spomin igra vedno manjšo vlogo. Družba je izpostavljena ‘krizi amnezije’ iz se iz nje ne more rešiti. Po mnenju nadškofa Bruguesa pa je spomin pogoj za lastno istovetnost in s tem tudi za družbeni napredek.

Nadškof je izrazil kritiko, da se izobraževanje na univerzah vedno bolj prilagaja zahtevam trga. Pri tem se pojavlja nevarnost instrumentalizacije. Šole in univerze bi morale mladim omogočati samostojni razvoj. Izobrazba bi morala vsebovati človeško, telesno, razumsko in duhovno razsežnost. Nadškof Brugues po lastnih besedah ne verjame, da bi nove tehnologije nekega dne lahko popolnoma nadomestile knjige. Knjiga je namreč kot prijatelj; z njo se lahko posvetujemo, jo primemo v roke in jo občutimo: “Z novimi sredstvi za sporazumevanje vsega tega ni moč storiti.”