Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Barbara Šterbenc Svetina: Novi Slovenski biografski leksikon, 4. in 5. zvezek

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 10. 10. 2022 / 07:32
Oznake: Knjiga, Zgodovina
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 06.03.2024 / 22:47
Ustavi predvajanje Nalaganje
Barbara Šterbenc Svetina: Novi Slovenski biografski leksikon, 4. in 5. zvezek
Barbara Šterbenc Svetina, urednica Novega Slovenskega biografskega leksikona. FOTO: ZRC

Barbara Šterbenc Svetina: Novi Slovenski biografski leksikon, 4. in 5. zvezek

Založba ZRC in Inštitut za kulturno zgodovino sta izdala četrti in peti zvezek Novega Slovenskega biografskega leksikona, ki ga urejuje Barbara Šterbenc Svetina.

Kot je na predstavitvi dejal Martin Grum, član ožjega uredništva Novega slovenskega biografskega leksikona, to obsežno, najpomembnejše biografsko leksikalno delo, ki v zadnjem obdobju izhaja na Slovenskem, nastaja kot eden osrednjih projektov ZRC SAZU.

Avtorji člankov, vseh je več kot sto, so tako raziskovalci ZRC SAZU kot zunanji sodelavci.

Da se ohrani spomin na ljudi, ki nas bodo v prihodnosti zanimali

Na predstavitvi je povzel misel dr. Kozma Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je konec letošnjega avgusta v eni od svojih kolumn, ki jih objavlja v Delu, zapisal: »Za vsako skupnost so pomembna prizadevanja, da se ohrani spomin na ljudi, ki nas bodo v prihodnosti zanimali«.

K njej je dodal, da prav prizadevanja posameznikov in ustanov v bližnji in daljni preteklosti, da se ohrani spomin na ljudi, ki nas bodo, kot se je izrazil dr. Ahačič, v prihodnosti zanimali, med drugim omogočajo nastajanje biografskih leksikalnih del, kakršen je tudi NSBL.

Brez zdaj že večstoletne biografske tradicije in bogatega arhivskega gradiva naših in tujih arhivov, NSBL ne bi mogel nastajati.

Novi Slovenski biografski leksikon.

Letos obeležujemo stoletnico Slovenskega biografskega leksikona

Grum je opozoril na malo znano gradivo, ki ga hrani arhiv Slovenskega biografskega leksikona. Letos obeležujemo stoletnico njegove ustanovitve.

Leta 1922 se je namreč pričelo konkretno delo za izdajo prvega zvezka Slovenskega biografskega leksikona. Tega leta so izšli geslovnik, vzorčna gesla in več člankov, v katerih je bil predstavljen bistveni namen leksikona, ki v osnovi velja še danes: »... opisati življenje in delo ljudi, ki so znanosti, kulturi in narodovemu razvoju sploh kaj tehtnega prispevali od daljnih do današnjih dni /.../ tj. zanesljivo podati bistvena biografska in bibliografska dejstva, važnejšo literaturo in jedrnato oceno ustvarjalnega opusa, kjer je že možna«.

Da bi biografije temeljile na najnovejših podatkih, je uredništvo začelo pošiljati vprašalnike še živečim ustvarjalcem. To je bilo prvo gradivo, ki so ga shranili v takrat osnovanem arhivu Slovenskega biografskega leksikona.

Arhiv se je pozneje dopolnjeval z gradivom, ki so ga za pisanje člankov zbrali avtorji gesel in dokumenti, ki so bili pridobljeni v procesu redakcije.

Martin Grum je pojasnil, da je pošiljanje vprašalnikov še živečim ustvarjalcem še danes ena od dejavnosti uredništva NSBL. Tudi ti se shranjujejo v arhivu leksikona.

Predstavljenih ali samo omenjenih je 23 članov družine Celjskih

Novi Slovenski biografski leksikon bo prihodnje leto praznoval desetletnico izhajanja. Prvi zvezek, ki vsebuje članke o osebnostih in rodbinah, katerih priimek se prične s črko A, je izšel leta 2013.

Najnovejša četrti zvezek leksikona vsebuje članke o osebnostih in družinah, katerih priimek se prične s črko C, peti zvezek s črko Č.

V četrtem zvezku je 152 člankov. 146 gesel je o posameznikih, 6 je rodbinskih gesel, med katerimi so nekatera zelo obsežna, npr. Celjski, predstavljenih ali samo omenjenih je 23 članov te družine, trije, Barbara Celjska, Herman II. in Ulrik II., imajo samostojno geslo; Codelli, 26 članov; Coronini, 33 članov.

Pisanje gesla za NSBL avtorje pogosto spodbudi k novim raziskavam in k preveritvi dosedanjih. Avtor je pri pisanju gesel o Celjskih prišel do novih izsledkov, ki do zdaj še niso bili objavljeni.

Gesla v četrtem zvezku je napisalo 105 avtorjev.

V petem zvezku je 116 člankov o posameznikih. Rodbinskih gesel ni. Napisalo jih je 80 avtorjev.

Martin Grum med predstavitvijo Novega Slovenskega biografskega leksikona. FOTO: ZRC

V petih zvezkih NSBL je objavljenih 991 člankov

Vsi članki iz vseh dosedanjih zvezkov NSBL, teh je 991, so objavljeni tudi na spletnem portalu Slovenska biografija.

Približno vsak deseti, za NSBL napisan članek, je iz različnih vzrokov objavljen samo na spletu. V tiskanih zvezkih jih torej ni.

Vseh člankov, napisanih za NSBL, ki so javno dostopni na spletu, je trenutno 1.289. Številka se glede na objavljene članke v tiskani verziji leksikona zdi visoka. Zajema namreč tudi že napisana in redigirana gesla o osebnostih in rodbinah, katerih priimek se prične s črko D, nekaj tudi s priimki, ki se prično z drugimi črkami abecede.

Portal Slovenska biografija vsebuje članke o 7.931 osebnostih in 124 rodbinah

Poleg teh je na portalu Slovenska biografija objavljenih še 2.476 člankov iz Primorskega slovenskega biografskega leksikona (dobra polovica vseh, v tem leksikonu objavljenih člankov) in vsi članki iz prvega Slovenskega biografskega leksikona.

Uporabnik si na portalu Slovenska biografija lahko prebere enega ali več člankov o 7.931 osebnostih in 124 rodbinah.

Martin Grum je pojasnil, da so bila vsa gesla, napisna za NSBL, redigirana. To tudi pomeni, da so referenčna za druga, zlasti leksikalna dela tako na spletu (npr. Wikipedija, Osebnosti slovenskih pokrajin) kot v tisku.

Tiskano izdajo NSBL dopolnjuje spletni portal Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si; njegova urednica je Petra Vide Ogrin, Biblioteka SAZU).

Kupi v trgovini

Leksikon cerkvenih glasbenikov
Priročniki za glasbo in film
32,97€
Nalaganje
Nazaj na vrh