Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Novi slovenski biografski leksikon

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 30. 11. 2018 / 10:55
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.11.2018 / 11:48
Ustavi predvajanje Nalaganje

Novi slovenski biografski leksikon

Založba ZRC je izdala tretji zvezek Novega Slovenskega biografskega leksikona (osebnosti s priimki na črke Ble–But).

Založba ZRC je izdala tretji zvezek Novega Slovenskega biografskega leksikona (osebnosti s priimki na črke Ble–But).

Tretji zvezek (osebnosti s priimki na črke Ble–But) Novega Slovenskega biografskega leksikona (Inštitut za kulturno zgodovino) vsebuje 277 gesel o najvidnejših slovenskih in s Slovenijo povezanih osebnosti in družin iz vseh obdobij naše zgodovine. S pomočjo področnih urednikov in zunanjih svetovalcev smo izbrali osebnosti z različnih področij (humanističnih, družboslovnih, tehničnih, naravoslovnih).

V tokratnem zvezku je besedila napisalo 170 avtorjev, ki so strokovnjaki s področij obravnavanih osebnosti, zato so lahko tudi vsebinsko ocenili opus posameznega portretiranca, pri tem pa so sledili uveljavljenemu raziskovalnemu pristopu na področju biografskih študij (poudarek je na preverjenih dejstvih na podlagi dostopnih virov). Tiskano izdajo dopolnjuje spletni portal Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si ; urednica Petra Vide Ogrin, Biblioteka SAZU).

Kako poteka izbor osebnosti?

Kot pojasnjuje urednica Barbara Šterbenc Svetina, področni uredniki in svetovalci na podlagi seznama oseb iz Slovenske biobibliografske podatkovne zbirke Inštituta za kulturno zgodovino (že 1996 jo je zasnoval Martin Grum) in smernic za izbor osebnosti, pripravijo izbor osebnosti vsak na svojem področju, v ožjem uredništvu pa izbore združijo, pregledajo in skušajo vsa področja čim bolj uravnotežiti.

V smernicah urednikom so zapisali: »V NSBL se sprejmejo vse osebnosti, ki so slovenskega rodu ali na Slovenskem rojene in so delovale doma ali v tujini, pa tudi osebnosti tujega rodu, ki so v slovenskem prostoru kakor koli pomembne za razvoj in vpliv na področjih kulture, znanosti, umetnosti, gospodarstva, politike in družbe ter na drugih za nacionalno samobitnost pomembnih področjih in so s svojim delom med Slovenci in s svojimi dosežki prispevale k prepoznavnosti in uveljavljanju Slovenije v svetu.

Nacionalni kanon in vidnejše osebnosti

Po pomembnosti osebnosti delijo na štiri kategorije:

1. osebnosti, sprejete v nacionalni kanon, tj. tiste, ki sooblikujejo kolektivno identiteto Slovencev in so obče prepoznavne tudi izven svojega področja delovanja (npr. France Prešeren, Anton Martin Slomšek, Jože Plečnik, Rudolf Maister ipd.);

2. na vidnejše osebnosti posameznega področja, t. j. vpliv njihovega delovanja presega čas njihovega delovanja ali življenja;

3. vidne osebnosti posameznega področja, vpliv je vezan na čas njihovega življenja in delovanja s področja;

4. izstopajoče osebnosti s pomembnimi dosežki, vendar jih ne morejo uvrstiti v zgornje tri.«

Poleg naštetega so dodali še nekaj priporočil:

1. starostna meja je 50 let+ (izjema so športniki; strožje so izjema umetniki in prejemniki najpomembnejših nagrad ipd.);

2. pedagoški in znanstveni nazivi (docent, znanstveni svetnik) niso merilo za avtomatično uvrstitev, prav tako ne vodenje ali sodelovanje v raziskovalnih projektih – zanimajo jih le morebitni izstopajoči rezultati projektov;

3. merilo so lahko nacionalne nagrade in najpomembnejše nagrade s posameznih področij ter mednarodni športni dosežki (olimpijske igre, svetovno in evropsko prvenstvo):

4. avtomatično uvrstijo

a. akademike SAZU, ne pa tudi dopisnih članov (izjema so dopisni člani naših korenin);

b. narodne heroje (uvrstijo jih v kategorije C in D);

c. slovenski nadškoti in škofi;

d. predsedniki/ce države in vlade (ministrov ne uvrščajo avtomatično)

e. rektorji/ice javnih univerz (UL, UM, UP).

V knjižno izdajo uvrstijp osebnosti iz prvih treh kategorij.

Pod črko B je v dveh zvezkih 534 gesel

»Za še delujoče osebnosti, ki se jim biografija spreminja, ne moremo zagotoviti gesla, ki ne bo že ob izidu zastarelo, nepopolno, hkrati pa tudi ovrednotenje njihovega dela še ni možno. Ta tip osebnosti objavimo samo na spletu, kjer lahko biografije dopolnjujemo. Tiskano izdajo tako dopolnjuje portal Slovenska biografija, katerega urednica je mag. Petra Vide Ogrin,« pojasnjuje Šterbenčeva.

S tretjim zvezkom Novega Slovenskega biografskega leksikona so zaključili predstavitev osebnosti s priimki na črko B.

V tem zvezku je 277 gesel med katerimi je 229 moških, 39 žensk in devet družin. Vseh osebnosti s priimki na črko B je v dveh zvezkih 534.

Urednica Novega Slovenskega biografskega leksikona Barbara Šterbenc Svetina

Nezanesljiva Wikipedija

Pri pisanju gesel se, vsaj kar zadeva D-oseb­nosti, v prvi fazi dela opirajo na spletne vire, in sicer tiste, ki so zanesljivi – povečini podpisani. Iz istega razloga se nekoliko izogibajo Wikipediji, katere posamezni članki so sicer zelo povedni, a jih odsotnost podpisa dela manj verodostojne, meni Barbara Šterbenc Svetina. Splet je dober za začetek, potem pa se je treba zakopati v arhivsko gradivo, ki ga iščejo po vseh arhivih od pokra­jinskih do osrednjega slovenskega, po zbirkah podatkov, ki jih hranijo določene ustanove.

Novi Slovenski biografski leksikon je, kakor pove že ime, naslednik starega, torej Slovenskega biografskega leksikona, ki je izhajal med letoma 1925 in 1991. H geslom starega leksikona tako samo dodajajo nova, ki zdaj nastajajo pod okri­ljem Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Spletni portal omogoča tudi nekaj specifičnosti, recimo ne le iskanje po priimkih, temveč tudi po kraju in po datumu rojstva.

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh