Njegovo imenovanje na mesto rektorja Bogoslovnega semenišča v Ljubljani ni bilo presenečenje oz. ni prišlo nenadoma. »Pred približno tremi leti sem prejel povabilo, da se oglasim pri nadškofu. Tudi moj predhodnik Roman Globokar me je opozoril na to. Prišlo je do srečanja na nadškofiji, kjer mi je nadškof Zore predstavil pobudo, da bi odšel na dveletni študij v Rim, kjer bi se pripravil za službo rektorja. Tako se je začelo novo obdobje v mojem življenju,« se spominja Zlobko.

Največ pozornosti namenjene človeški rasti

Študij, ki ga je na Centru Pietro Favre na papeški univerzi Gregoriana obiskoval Zlobko, je namenjen pripravi za službe v okviru formacije oziroma oblikovanja novih duhovniških in redovniških kandidatov. V ospredju so štirje osnovni stebri rasti: človeški, duhovni, intelektualni in pastoralni.

Tudi sami smo bili deležni spremljanja in oblikovanja človeške rasti, kar je pomembno vplivalo na naš študij. FOTO: Anej Fajdiga

»Poseben pomen so na centru dajali človeški rasti oziroma formaciji. Prek zelo širokega in pestrega nabora različnih predmetnih področij, ki so jih podajali najboljši strokovnjaki z vsega sveta, obiskovanja nekaterih rimskih kolegijev in semenišč ter dikasterijev, smo se tudi v podskupinah dnevno srečevali in oblikovali med seboj. Hkrati pa smo bili tudi sami deležni spremljanja in oblikovanja človeške rasti, kar je pomembno vplivalo na naš študij.« V prvem letniku študija je bilo 60 kandidatov, a samo pet iz Evrope, poleg Zlobka še Hrvat in trije Italijani. Močno je bila zastopana Azija, saj je bilo v prvem letniku kar 17 Indijcev.

Oglejte si celoten videopogovor z Martinom Zlobkom, v posebnem terenskem prispevku pa boste lahko občutili vsakdanji utrip semenišča.

Bogoslovci v četrtem letniku na župnijo

Zlobko je v pogovoru med drugim dejal, da so se s Slovensko škofovsko konferenco odločili, da bodo za bogoslovce četrtih letnikov naredili oz. uvedli poskusno leto. »Ideja je, da bi bogoslovci vse leto bivali v eni od župnij blizu Ljubljane in ob tem vseskozi obiskovali fakulteto. Bogoslovec je v četrtem letniku že na drugem delu svoje poti in se pripravlja, da bo pastir. Na ta način bo spoznaval življenje župnije in tamkajšnji utrip ne le na cerkvenem področju, pač pa tudi širše. Pomembno se mi zdi, da so fantje med ljudmi.«

V novem študijskem letu bo v Bogoslovnem semenišču 20 bogoslovcev, eden od njih sicer v Rimu.

Celibat – postati dar za druge, brez »šparanja«

Ena od pomembnih stvari pri duhovniškem poklicu je gotovo odpoved družinskemu življenju in spolna vzdržnost, torej življenje v celibatu. Kot ugotavlja Zlobko na podlagi lastne izkušnje, se s sedanjimi generacijami bodočih duhovnikov o tem pogovarjajo dosti bolj odprto.

Odpoved družinskemu življenju za duhovnika pomeni, da postaja dar za druge. FOTO: Anej Fajdiga

»To ni več tabu tema, zato se s fanti o tem odkrito pogovarjamo. Kaj pomeni celibat za Božje kraljestvo? Lahko rečemo: 'Če bi ukinili celibat, bo pa semenišče polno.' Sam nisem čisto prepričan v to. Imamo zgodbe sestrskih cerkva, tu imam v mislih predvsem pravoslavne cerkve, kjer se duhovniki pred posvečenjem lahko poročijo, a imajo kljub temu pomanjkanje duhovnih poklicev.« Odpoved družinskemu življenju za duhovnika po Zlobkovih besedah pomeni, da s tem postaja dar za druge, brez »šparanja«.

Kaj čaka bodoče mlade duhovnike?

V zadnjih letih v Sloveniji število novomašnikov lahko preštejmo na prste ene roke. Po drugi strani je povprečna starost slovenskih duhovnikov že okoli 65 let. Realnost, v katero bodo prišli mladi, ki danes razmišljajo ali stopajo na pot posvečenega življenja, bo z vidika zagotavljanja duhovnih potreb kar težka. »Dejstvo je, da se bodo župnije združevale, predvsem pa je pomembno, da se bodo gradila živa občestva v posameznih jedrih. Duhovnik pa bo v ta občestva prinašal Kristusa. Vizija je, da bi na primer nekaj duhovnikov skupaj živelo v večjem pastoralnem centru, od koder bi upravljali nekoliko širše območje.«