Pa prav papež, ki nastopa predvsem v vlogi pastirja (pred izvolitvijo na papeški položaj je nekoč dejal, naj na njegov nagrobnik napišejo: p. Jorge, pastir), nenehno privija kodeks tako zahodnega kot vzhodnega kanonskega prava. Njegova usmeritev je jasna, poroča spletni portal Vatican News: več odgovornosti krajevnim Cerkvam, pa tudi več pristojnosti in odgovornosti škofom.

Nov papeški odlok naj bi rimski centralizem malce zmanjšal v korist krajevnih Cerkva.

Včeraj so v Vatikanu objavili nov papeški odlok, ki naj bi rimski centralizem malce zmanjšal v korist krajevnih Cerkva. Odlok je, kot običajno, v obliki dokumenta motu proprij; ta latinski izraz pomeni »po lastni volji«. Motu proprij je običajen način, na katerega rimski škof spreminja obe zbirki oz. kodeksa kanonskega prava.

»Deljena, pluralna vesoljnost Cerkve«

Te spremembe se med seboj precej razlikujejo; skupen pa jim je, kot piše v kratkem uvodu, cilj »zdrave decentralizacije«, ki pa se »ne sme dotikati hierarhične razsežnosti (Cerkve)«. Frančišek si izrecno prizadeva za »deljeno, pluralno vesoljnost Cerkve« in »hitrejšo učinkovitost delovanja krajevnih oblasti«, ki so navsezadnje »bližje ljudstvu in specifičnim razmeram«.

Nič več odobritev – le še potrditve

Ni nujno, da konkretne spremembe beremo kot nekaj izrednega. Pri ustanavljanju bogoslovnih semenišč za več škofij hkrati, pa tudi pri nacionalnih smernicah za izobraževanje novih duhovnikov v prihodnje ne bo več potrebna »odobritev« Vatikana, temveč le »potrditev«. S tem se še krepijo pristojnosti krajevnih škofov.

Tudi katekizem, ki nastaja na pobudo posamezne škofovske konference, bo Vatikan moral odslej le še »potrditi«, ne pa tudi »odobriti«. Pri tem človek nehote pomisli na spor okoli »Nizozemskega katekizma«, ki je leta 1966 dobil cerkveno dovoljenje za tisk s strani kardinala Bernarda Alfrinka iz Utrechta. Komisija kardinalov je na pobudo Pavla VI. delo preučila in se leta 1968 pritožila nad številnimi formulacijami. Omenjeni spor je na nek način po mnenju mnogih opazovalcev zaznamoval začetek pokoncilske krize v Cerkvi.

Novi motu proprij še krepi pristojnosti krajevnih škofov.

Novi motu proprij se dotika še nekaterih drugih posameznih predpisov. Eden izmed njih cilja na pripadnost duhovnikov (inkardinacija); spremenjena pravila naj bi preprečevala v srednjem veku zelo razširjen pojav, ko nekaterih duhovnikov ni bilo mogoče razporediti v škofijo, red in podobno. Poleg tega bo v prihodnosti, tudi to je nov predpis, posvečena oseba iz utemeljenih razlogov zunaj svojega reda lahko preživela ne le tri, temveč pet let.

Minuli ponedeljek pa so v Vatikanu objavili motu proprij, s katerim je papež Frančišek spremenil notranjo ureditev Kongregacije za nauk vere.

Od 1. januarja že šest novih odlokov

Papeževi posamezni pravni odloki papeža so redno objavljeni na vatikanski spletni strani v razdelku »Apostolske spodbude«. Od začetka letošnejga leta je bilo objavljenih že šest dokumentov motu proprij, vključno z zgoraj omenjenim. V luči škandalov o spolnih zlorabah v številnih delih vesoljne Cerkve so še posebej pomembne ustrezne zakonske določbe, ki jih je Frančišek uveljavil na tem področju, predvsem po vrhu proti zlorabam, ki je v Vatikanu zasedal februarja 2019.

Po reformi je pred reformo

Vendarle je do nove ustave za vatikansko državo, imenovane »apostolska konstitucija«, še razmeroma daleč. Papež Frančišek jo že od nastopa na položaj leta 2013 pripravlja v posvetovanju s svojim kardinalskim svetom, vendar je besedilo še vedno v fazi usklajevanja.

Do nove ustave za vatikansko državo, imenovane »apostolska konstitucija«, je vendarle še razmeroma daleč.

Ko bo končano, bo predstavljalo osrednji del programa Frančiškovih reform. Že zdaj je jasno, da bo nova apostolska konstitucija izpostavila pastoralno naravnanost Svetega sedeža in njegov značaj služenja krajevnim Cerkvam. Papež Frančišek se ukvarja z reformo Cerkve – poleg sodijo pa tudi številne, pogosto neopazne spremembe cerkvene zakonodaje.