Med opoldansko molitvijo na Trgu sv. Petra v Vatikanu konec letošnjega maja je navedel imena bodočih novih članov kardinalskega zbora, od katerih jih bo šestnajst na dan imenovanja mlajših od 80 let in bodo tako upravičeni do sodelovanja pri izvolitvi novega papeža. V kratkih portretih, ki smo jih povzeli po avstrijskem Kathpressu, predstavljamo 21 duhovnikov, ki jim bo sveti oče jutri podelil kardinalski naziv.

1. 72-letni nadškof Arthur Roche zadnje leto dni kot prefekt vodi Kongregacijo za bogoslužje in disciplino zakramentov, pred tem je bil devet let njen tajnik. Britanec je bil v letih med 2004 in 2012 škof Leedsa. Roche velja za zmernega človeka in je v zadnjem času pogosto branil papeža Frančiška in njegove omejitve za obhajanje tradicionalne maše. Po notranji vizitaciji ga je sveti oče lani imenoval za novega prefekta vatikanske Kongregacije za bogoslužje.

2. 70-letni nadškof Lazzarus You Heung-sik je vodil nadškofijo Daejoen v Južni Koreji, od junija 2021 pa je prefekt Kongregacije za duhovščino. Velja za podpornika sprave s Severno Korejo; Frančišek se je z njim srečal leta 2014 med potovanjem v Južno Korejo. Nadškof You se v Vatikanu doslej ni veliko pojavljal; poleg bolj znanega filipinskega kardinala Luisa Tagleja je drugi predstavnik Vzhodne Azije, ki vodi enega od vatikanskih uradov.

3. 77-letni nadškof Fernando Vergez Alzaga je od oktobra 2021 predsednik vatikanskega governatorata in s tem »predsednik vlade« v Vatikanu. Vsakdanje vladne posle vodi 52-letna redovnica Raffaella Petrini. Španec Vergez je član reda Kristusovih legionarjev. Med reformo rimske kurije mu je bilo zaupanih več nalog. Upravo vatikanske države je tradicionalno vedno vodil kardinal.

4. 63-letni Jean-Marc Aveline je od jeseni 2019 nadškof Marseilla; pred tem je bil šest let tamkajšnji pomožni škof. Aveline se je rodil leta 1958 v Alžiriji. Po študiju v Marseillu, Avignonu in Parizu je leta 1984 v Marseillu prejel mašniško posvečenje. Po obsežni dejavnosti na področju teološkega izobraževanja in župnijske pastorale je Aveline leta 2007 postal generalni vikar, leta 2013 pa pomožni škof. V letih med 2008 in 2012 je bil tudi svetovalec Papeškega sveta za medverski dialog. Kot nadškof velikega pristaniškega mesta ob Sredozemskem morju je Aveline dobro seznanjen tudi s temo migracij; v medijih so se že večkrat pojavila ugibanja o morebitnem papeževem obisku v Marseillu.

5. 59-letni Peter Okpaleke je od pomladi 2020 škof južnonigerijske škofije Ekwulobia. Čeprav jug Nigerije ni tako prizadet zaradi nasilja kot sever, je Okpaleke dobro seznanjen s težavami in dogajanjem v ozadju. Tudi sam se je moral soočiti z etničnimi težavami, potem ko ga je Benedikt XVI. leta 2012 imenoval za škofa Ahiare. Okpaleke pripada etnični skupini Igbo, večina vernikov pa je pripadnikov skupine Mbaise, zato ga mnogi niso hoteli priznati. Čeprav je tudi papež Frančišek izrazil zahtevo po zvestobi novemu škofu, je Okpaleke leta 2018 odstopil. Dve leti pozneje je bil imenovan za škofa Ekwulobie.

6. 71-letni Leonardo Ulrich Steiner je od konca leta 2019 nadškof Manausa. Steiner je pomemben cerkveni predstavnik na območju Amazonije in zastopa pomembno skrb sedanjega pontifikata, za katero je Frančišek leta 2019 sklical posebno sinodo. Poseben izziv je za Cerkev na tem območju predstavljala epidemija koronavirusne bolezni, saj je takrat samo v Manausu včasih umrlo tudi po 500 ljudi dnevno. Steiner se je leta 1972 pridružil frančiškanskemu redu in je leta 1978 prejel mašniško posvečenje. Pozneje je bil imenovan za škofa Sao Felixa v Mato Grossu in nato za pomožnega škofa Brasilie.

7. 69-letni Filipe Neri Antonio Sebastiao di Rosario Ferrao je od leta 2004 nadškof Goe in Damaa. Tudi sam prihaja s tega območja in je bil tam že od leta 1993 pomožni škof. Kot nadškof Goe ima Ferrau častni naziv »primas Vzhoda« in »patriarh Vzhodne Indije«. Od leta 2019 je predsednik Indijske škofovske konference - kot naslednik bombajskega nadškofa Oscarja Graciasa, ki ga je papež imenoval za člana sveta kardinalov, ki svetemu očetu svetujejo pri reformi rimske kurije. Kot Indijec se Ferrao zaveda težav pri medverskem dialogu, ki ga v njegovi državi močno ovirajo hindujski skrajneži.

8. 68-letni Robert Walter McElroy je od leta 2015 škof ameriške škofije San Diego. V luči migracijske politike takratnega predsednika ZDA Donalda Trumpa je leta 2019 izjavil, da vlada širi strah ter »begunce in priseljence, ki so bili zgodovinska gonilna sila Amerike, zdaj razglaša za sovražnike«. Pred letom dni je v sporu ameriških škofov glede podeljevanja obhajila katoliškim politikom, ki ne nasprotujejo splavu, posvaril pred »spreminjanjem evharistije v politično orodje«. Po njegovem mnenju je zaskrbljujoče, da zakrament, »ki naj bi nas združeval, postaja vir razdora za milijone katoličanov«.

9. 54-letni Virgilio Do Carmo Da Silva je od leta 2016 odgovoren za škofijo Dili v Vzhodnem Timorju, ki je bila leta 2019 povzdignjena v nadškofijo. Da Silva, član salezijanskega reda, je prvi nadškof v državi, ki je od leta 2002 priznana kot neodvisna republika, in podpredsednik tamkajšnje škofovske konference. Od 1,3 milijona prebivalcev jih približno 97 odstotkov pripada Katoliški cerkvi. Papeževo potovanje v Indonezijo in Papuo Novo Gvinejo, načrtovano za leto 2020, naj bi se ustavilo tudi v Vzhodnem Timorju. Zaradi koronaepidemije je bilo žal odpovedano, novega poskusa pa zaenkrat ni na programu.

10. 71-letnega Oscarja Cantonija je papež Frančišek leta 2016 imenoval za škofa Coma. Cantoni, ki je tudi veliki prior severnoitalijanskega governatorata viteškega reda Božjega groba v Jeruzalemu, je bil pred tem škof Creme. Cantoni je zaslovel, ko so ga leta 2021 zaslišali kot pričo v postopku proti spolnim zlorabam v vatikanskem semenišču. Omenjeni postopek vodi organizacija s sedežem v njegovi severnoitalijanski škofiji. Zadeva se je nanašala na obtožbe o prikrivanju zlorab s strani enega njegovih predhodnikov.

11. 60-letni Anthony Poola je od leta 2020 nadškof četrtega največjega indijskega mesta Hyderabad. Poola, ki je mašniško posvečenje prejel leta 1992, je bil od leta 2008 škof Kurnoola v indijski zvezni državi Andra Pradeš, kjer se je rodil v mestu Poluru. Hyderabad je četrto največje mesto v Indiji, izmed 14 milijonov prebivalcev pa je le okoli 0,8 odstotka katoličanov.

12. 54-letni Paulo Cezar Costa je bil leta 2020 imenovan na čelo brazilske nadškofije Brasilia. Costa, ki je doktoriral iz dogmatike na Papeški univerzi Gregoriana, je član Papeškega ekumenskega sveta in komisije za Latinsko Ameriko. Leta 2013 je bil namestnik direktorja za organizacijo svetovnega dneva mladih v Riu de Janeiru.

13. 62-letni Richard Kuuia Baawobr, redovnik in nekdanji generalni predstojnik Družbe afriških misijonarjev (Belih očetov), je od leta 2016 nadškof škofije Wa v rodni Gani. Leta 2020 ga je Frančišek imenoval tudi za člana papeškega sveta za ekumenizem.

14. 64-letni William Goh Seng Chye vodi singapursko nadškofijo od leta 2013. V začetku maja se je Goh opravičil za zlorabo dveh dečkov s strani nekega redovnika, obsojenega na petletno zaporno kazen. Med 5,7 milijona prebivalci finančne in gospodarske metropole Singapur, najmanjše ozemeljske države v jugovzhodni Aziji, je okoli 360.000 katoličanov.

15. 70-letnega Adalberta Martineza Floresa je papež februarja letos imenoval za nadškofa paragvajske prestolnice Asuncion. Pred tem je bil škof Villarrice, že od leta 2018 pa je tudi predsednik Paragvajske škofovske konference.

16. 47-letni Giorgio Marengo, italijanski misijonar družbe Della Consolata, je od leta 2020 vodja apostolske prefekture Ulan Bator v Mongoliji. Misijonarja, ki v tej osrednje- in vzhodnoazijski državi deluje od leta 2001, je papež Frančišek konec letošnjega maja v Vatikanu sprejel skupaj z delegacijo kristjanov in budistov. Marengo bo z 48 leti najmlajši član kardinalskega zbora.

FOTO: Vatican Media

Naslednji duhovniki bodo 27. avgusta prejeli častni kardinalski naziv, zaradi dopolnjene oz. presežene starosti 80 let pa ne bodo več upravičeni do sodelovanja na volitvah novega papeža:

17. 80-letni Jorge Enrique Jimenez Carvajal je bil do konca marca nadškof Cartagene v Kolumbiji. Je član reda evdistov. Jimenez je v Čilu študiral filozofijo, teologijo in družbene vede. V letih med 1995 in 1999 je bil glavni tajnik Sveta latinskoameriških škofov CELAM, med 1999 in 2003 pa njegov predsednik. Od leta 2005 vodi nadškofijo Cartagena. Mednarodno pozornost je pritegnil novembra 2002, ko so ga za več dni ugrabili marksistični uporniki. Jimenez je dejavno sodeloval v mirovnem procesu.

18. 80-letni Lucas Van Looy je bil do leta 2019 škof Genta v Belgiji. Rodil se je leta 1941 in leta 1968 izrekel večne zaobljube pri Don Boskovih salezijancih. Mašniško posvečenje je prejel leta 1970, decembra 2003 pa ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v Gentu. Leta 2015 ga je papež Frančišek imenoval za člana izvršnega sveta Caritas Internationalis.

19. 79-letni Arrigo Miglio je bil do konca leta 2019 nadškof Cagliarija na Sardiniji. Ker bo 28. julija praznoval 80. rojstni dan, kot kardinal ne bo več upravičen do glasovanja za novega papeža. Miglio je od leta 1999 do 2012 vodil svojo domačo škofijo Ivrea. V Italijanski škofovski konferenci se je večkrat odlikoval na področju socialnih vprašanj. V Cagliariju je svetišče Marije iz Bonarie: srednjeveškega kipa Device Marije ne častijo le kot zavetnice Sardinije, temveč tudi v argentinski prestolnici Buenos Aires, od koder prihaja papež Frančišek.

20. 79-letni Gianfranco Ghirlanda je jezuit, strokovnjak za cerkveno pravo in ignacijanske duhovne vaje; tudi on bo pred konzistorijem dopolnil 80 let. V letih med 2004 in 2010 je bil rektor Papeške univerze Gregoriana. Ghirlanda je v veliki meri sodeloval pri pripravi nove apostolske konstitucije »Praedicate evangelium«. Pooblaščen je bil tudi za vatikanske preiskave laiške skupnosti Memores Domini, leta 2014 pa kot svetovalec za reformo Kristusovih legionarjev in skupnosti »Regnum Christi«.

21. 80-letni Fortunato Frezza je duhovnik in je od septembra 2013 član stolnega kapitlja sv. Petra. Frezza velja za izkušenega biblicista, v Italiji pa ga poznajo tudi kot duhovnega vodjo nogometnega kluba AS Roma, ki je ta teden zmagal v Konferenčni ligi UEFA. Leta 2014 ga je Frančišek imenoval za podtajnika škofovske sinode, leta 2021 pa je papež ta položaj razdelil med redovnika in redovnico.