Celjska Mohorjeva družba je izdala Prešernove Poezije za sodobnega bralca ter Dotik svetlobe, delo fotografa in pesnice.

Dobili smo knjigo Poezij Franceta Prešerna za sodobno bralstvo. Obogatena je s številnimi razlagami manj znanih besed in pojmov tik ob pesmih, ki jih je pripravil znanstvenik nehumanistične stroke dr. Jure Zupan, prijaznejša pa bo tudi recitatorjem, za kar je poskrbel Jože Faganel.

Uvid v različne vidike pesnikovega ustvarjanja

Prešernove Poezije s sprotnimi opombami bralcu dajejo uvid v različne vidike pesnikovega ustvarjanja. S tem pogled na Prešernovo delo, osredinjen samo na vsebino in oblikovnost, pomembno dopolnjujejo z velikokrat spregledanega vidika. Opombe k Prešernovim Poezijam namreč opozarjajo na širino pesnikove splošne, klasične in literarne izobraženosti, v kateri je našel ne samo osebe, mite, izraze ter primerjave, ampak tudi motive in povezave s svetovnimi dogodki od antike preko srednjega veka in renesanse do prelomnih dogodkov v prvi polovici 19. stoletja.

Spremni besedili dr. Jureta Zupana in Jožeta Faganela

Prešeren ni bil samo intelektualec, ampak tudi človek iz ljudstva; človek, ki je dobro poznal vse strani življenja, od trdega kmečkega dela svojih najbližjih, posvetnega življenja takratnih ljubljanskih meščanov, političnih spletk uradništva, različnih stanov in cenzorjev, delovanja duhovnikov pa tudi sprenevedanja, do razgrajaškega veseljaštva plemstva ipd.

Pričujoča izdaja Poezij uredniško sledi upoštevanju načela, da se poezija uresniči z recitacijo, zato bralcu ponuja ustrezna naglasna znamenja. Dodani sta tudi spremni besedili dr. Jureta Zupana in Jožeta Faganela, stvarno, krajevno in imensko kazalo ter statistični pregled najpogostejših samostalnikov, glagolov in pridevnikov v Prešernovih pesmih.

Iskanje lepote kot preplet besede in podobe

Dotik svetlobe je poetološko-fotografsko delo, ki združuje pesmi japonske avtorice Seiko Araki Gerl in fotografije sve­tovno uveljavljenega slovenskega fotografa Hermana Čatra. Potopimo se v osupljive naravne kompozicije, prepletene z občasnimi motivi človeške arhitekture, ki jih vsebinsko dopolnjujejo poduhovljeni haikuji.

Fotografije združujejo naravne kompozicije in arhitekturne drobce

Najnovejša fotografska knjiga, ki jo je Herman Čater pri­pravil v sodelovanju s pesnico Seiko Araki Gerl, prinaša skoraj petdeset fotografij, ki združujejo naravne kompozicije in arhitekturne drobce, ki so kot podvrženi naravi, njeni brezkompromisni lepoti. Lirični drobci Seiko Araki Gerl, zapisani v formi bolj ali manj odprtega haikuja, pa dopol­njujejo zgodbo o naravi, človeku in iskanju duhovnosti.

»Narava ne pozna ravnih linij,« v enem izmed pesniških zapisov Seiko citira Gaudíja, katalonskega arhitekta. Na fotografijah se tako poglabljamo v izrazito dinamične motive: neskončne oblake, ki se pripravljajo na nevihto, neusmiljene valove in liste, ki jeseni neutolažljivo padajo z dreves. Fotografije in pesmi nam ostajajo kot zaznamki minulega časa. Ostajajo nam kot utrinki, ki so, če še enkrat citiramo Seiko, »kot bi se vse življenje / ustavilo«.

Herman Čater in Seiko Araki Gerl

Herman Čater se je rodil leta 1941 v Celju. S fotogra­firanjem se ukvarja od leta 1996, njegove domišljene kompozicije, ki mešajo lepoto narave in krhkost človeškega bivanja, pa so bile hitro prepoznane na mnogih fotografskih tekmovanjih širom sveta. Izdal je številne fotografske knjige, med katerimi velja izpostaviti delo Stojan Kerbler, kjer se je s fotografijo ganljivo poklonil prijatelju ter mentorju, ki je leta 2020 prejel Prešernovo nagrado.

Seiko Araki Gerl je japonska pesnica, ki od leta 1997 živi in ustvarja v Celju. V manjšem japonskem časopisu je objavljala prispevke o življenju v Sloveniji, leta 2010 pa je v samozaložbi izdala tudi prvo pesniško zbirko z naslovom Šiv življenja.