Grški samostalnik za novčič (gr. leptón) pomeni nekaj majhnega, drobnega, tankega, prozornega ali olupljenega. Gre torej za najmanjši rimski bakren ali bronast kovanec, težak približno 3 g, ki je imel zelo majhno vrednost. Beseda leptón izhaja iz ženskega samostalnika lepís in pomeni (ribja) luska, torej luskinasta snov, ki je običajno vržena iz telesa. Vdova je bila v judovski kulturi kakor »luska«, izvržena iz telesa občestva, ker je imela v takratni družbi premalo »teže«, Kristus pa jo postavi v središče novega občestva – Cerkve, čigar bogastvo ni v teži novčičev, marveč v teži srca, ki zna popolnoma zaupati (vrgla je oba novčiča) ter odpuščati. »Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, med potjo stôri vse, da se pobotaš z njim in te ne privleče pred sodnika. Sodnik te bo izročil pazniku, paznik pa vrgel v ječo. Povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča« (Lk 12,57-59). Kar je namreč pri ljudeh majhno, drobno in neopazno, ima pri Bogu veliko težo (...