V novozelandskih cerkvah so minulo soboto in nedeljo obhajali spominska bogoslužja za muslimanske žrtve terorističnega napada, ki se je v petek zgodil med molitvijo v dveh mošejah v Christchurchu. Število smrtnih žrtev se je doslej povzpelo na 50. V eni od obeh napadenih mošej so našli posmrtne ostanke človeka, ki ga dotlej niso prištevali k skupnemu številu pobitih. Posmrtne ostanke prvih žrtev so v soboto že izročili njihovim svojcem, ki bodo pokojne pokopali.

Po navedbah novozelandskih medijev so vse smrtne žrtve muslimani v starosti od dveh do 77 let. Uradne potrditve tega podatka zaenkrat še ni. Med več deset ranjenimi pa sta bili še najmanj dve žrtvi v smrtni nevarnosti.

Katoliški škof v Christchurchu, Paul Martin, je v nagovoru med sobotnim večernim bogoslužjem dejal, da ljudje niso v položaju, ko bi zmogli z besedami izraziti svojo zmedenost in bolečino, ki ju občutijo. »Žalost nam grozi, da bo našo skupnost povsem uničila, zaradi smrti naših bratov in sester ter zaradi sovraštva, ki jim je bilo izkazano. Ob soočenju s takšnim nasiljem in izgubo naša srca kričijo na ves glas,« je dejal škof Martin.

Kristjani velikodušno pomagajo muslimanom

Škof je poročal tudi o številnih kristjanih, ki so se že obrnili na islamsko skupnost in jim na različne načine izkazali bližino in ljubezen do bližnjega, s čimer si prizadevajo premagati sovraštvo: »Danes smo tukaj kot prijatelji, prijatelji, ki trpijo, prijatelji, ki sredi nepopisne tragedije žalujejo skupaj.«

Alan Jamieson, vodilni pastor Jugozahodne baptistične cerkve, je povedal, da njihovo občestvo v Christchurchu podpira tri muslimanske begunske družine. Člani dveh izmed njih so bili med streljanjem v eni od mošej. Dva sta umrla, dva pa sta ranjena. V cerkvi so ljudje, ki tem družinam pomagajo na najrazličnejše načine: »Naši ljudje so v bolnišnici, nekaj pa jih je na domovih teh družin in skrbijo za otroke.«

Jutri ob 19. uri v stolni cerkvi na Latimerjevem trgu v Christchurchu prirejajo javno srečanje verskih skupnosti na Novi Zelandiji.

Azijski cerkveni predstavniki se bojijo povračilnih ukrepov skrajnih islamskih skupin

Cerkveni predstavniki v Indiji, Indoneziji in Maleziji pa so se na teroristični napad na mošeji v novozelandskem Christchurchu, ki je zahteval 50 smrtnih žrtev, odzvali z veliko zaskrbljenostjo. »Zahrbtna tragedija se je zgodila komaj mesec dni po terorističnem napadu v Kašmirju,« je minuli konec tedna pojasnil škof Theodore Mascarenhas, glavni tajnik Indijske škofovske konference, in poudaril da so takšni napadi »zločin proti človeštvu«. V napadu islamskih teroristov iz Pakistana je v letošnjem februarju v mestu Pulwama v indijski zvezni državi Jammu in Kašmir življenje izgubilo več kot 40 ljudi.

Katoliška škofovska konferenca v pretežno islamski Indoneziji je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic za tamkajšnje kristjane: »Katoličani v Indoneziji upamo, da dogodek na Novi Zelandiji ne bo skalil dobrih odnosov med različnimi veroizpovedmi in narodnostmi.«

Tako v pretežno hindujski Indiji kot v Indoneziji skrajniške skupine vedno znova napadajo pripadnike verskih manjšin. V obeh državah v aprilu in maju prirejajo volitve. Burne razprave v predvolilnem boju pogosto temeljijo na verskih vprašanjih.

Napadi na kristjane kot povračilni ukrep?

Opazovalci v Džakarti ne izključujejo, da bi lahko islamske skrajniške skupine načrtovale napade na kristjane kot povračilni ukrep za strelski napad na Novi Zelandiji.

Krivno združenje Cerkva v Maleziji, ki mu pripada tudi Katoliška cerkev, pa je državljane pozvalo, naj v luči nasilja v Christchurchu »visoko cenijo edinost, mir in sožitje v svoji državi«. »Izzivalni sovražni govori niso primerni ne pri nas ne kjer koli drugje po svetu,« so zapisali v izjavi za javnost. V pretežno muslimanski Indoneziji zadnje leto pod vlado predsednika Mahathirja Mohamada izvajajo precejšen pritisk na kristjane. Islamisti poudarjajo, da njihovo vero ogrožajo kristjani in Malezijci kitajskih korenin.

Vir: kath.net / Kathpress
Foto: arhiv Družine